Prva splošna Janezova poslanica (1 Jn)

1 Jn, 1. poglavje

¹ § To,a[Leta Gospodovega 90.] kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo videli s svojimi očmi, kar smo opazovali in so naše roke prijele, Besedo življenja ² (kajti življenje je bilo jasno pokazano in videli smo ga in pričujemo in vam kažemo to večno življenje,1[[Jn 17,3]] ki je bilo z Očetom in je bilo jasno pokazano nam), ³ to, kar smo videli in slišali, to oznanjamo vam, da boste tudi vi lahko imeli z nami družbo; in resnično, naša družba je z Očetom in z njegovim Sinom Jezusom Kristusom. ⁴ In te stvari vam pišemo, da bo vaše veselje lahko popolno.

⁵ To je torej sporočilo, ki smo ga slišali od njega in ga oznanjamo vam, da je Bog svetloba in v njem sploh ni nobene temè.2[[Iz 5,20]; [1 Jn 2,9]] ⁶ Če rečemo, da imamo družbo z njim, pa hodimo v temì, lažemo in ne delamo resnice; ⁷ § toda če hodimo v svetlobi, kakor je on v svetlobi, imamo družbo drug z drugim in kri Jezusa Kristusa, njegovega Sina, nas očiščuje odb[od: gr. apo; stran, od, proč od nečesa bližnjega] vseh grehov. ⁸ Če rečemo, da nimamo greha, sami sebe zavajamo in resnice ni v nas. ⁹ Če priznavamo svoje grehe, je zvest in pravičen, da nam naše grehe odpusti in da nas očisti vse nepravičnosti.3[[Mt 12,31-32]; Mr 3,28; Lk 12,10; 1 Jn 5,16] ¹⁰ Če rečemo, da nismo grešili, ga naredimo lažnivca in njegove besede ni v nas.

1 Jn, 2. poglavje

¹ Moji mali otroci, té stvari vam pišem, da ne grešite. Če pa katerikoli človek greši, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega. ² In on je spravna daritev1[[Rim 3,25]] za naše grehe, pa ne samo za naše, ampak tudi za grehe celotnega svetá.2[[Ps 49,7]; [Mt 20,28]; [Ef 1,7]; Flp 2,7; [1 Tim 2,6]; [1 Jn 4,10]; [Tit 2,14]; [1 Pt 1,18-19]] ³ In s tem spoznamo, da ga poznamo, če se ravnamo po njegovih zapovedih. ⁴ Kdor pravi: »Poznam ga,« pa se ne drži njegovih zapovedi, je lažnivec in v njem ni resnice. ⁵ Toda kdorkoli se drži njegove besede, je v njem Božja ljubezen resnično izpopolnjena; s tem spoznamo, da smo v njem. ⁶ Kdor pravi, [da] ostaja v njem, mora tudi sam tako živeti, kakor je živel on.3[[1 Jn 3,3]]

⁷ § Bratje, ne pišem vam nobene nove zapovedi, temveč staro zapoved, ki ste jo imeli od začetka. Stara zapoved je beseda, ki ste jo slišali od začetka. ⁸ Ponovno vam pišem novo zapoved, katere beseda je resnična v njem in v vas; zato ker je temà minila in sedaj sije resnična svetloba. ⁹ Kdor pravi, [da] je v svetlobi, pa sovraži svojega brata, je v temì celó do sedaj. ¹⁰ Kdor ljubi svojega brata, ostaja v svetlobi in v njem ni pohujšanja.a[pohujšanja…: gr. škandala.] ¹¹ Toda kdor sovraži svojega brata, je v temì in hodi po temì in ne ve, kam gre, zato ker mu je ta temà zaslepila njegove oči. ¹² Pišem vam, otročički, ker so vam zaradi njegovega imena odpuščeni vaši grehi. ¹³ Pišem vam, očetje, ker ste spoznali njega, ki je od začetka. Pišem vam, mladeniči, ker ste premagali zlobnega. Pišem vam, majhni otroci, ker ste spoznali Očeta. ¹⁴ Pisal sem vam, očetje, ker ste spoznali njega, ki je od začetka. Pisal sem vam, mladeniči, ker ste močni in Božja beseda ostaja v vas in ste premagali zlobnega. ¹⁵ Ne ljubite tega svetá niti stvari, ki so v tem svetu. Če katerikoli človek ljubi ta svét, v njem ni Očetove ljubezni. ¹⁶ Kajti vse, kar je v svetu, poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja, ni od Očeta, temveč od svetá. ¹⁷ In svét mineva in njegovo poželenje; kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostaja vekomaj.

¹⁸ Majhni otroci, poslednji čas je in kakor ste slišali, da bo prišel antikrist, je celó sedaj tam mnogo antikristov; po čemer vemo, da je poslednji čas. ¹⁹ Izšli so od nas, toda niso bili od nas; kajti če bi bili od nas, bi brez dvoma ostali z nami, toda odšli so ven, da bi bili lahko jasno prikazani, da niso bili vsi od nas. ²⁰ Toda vi imate maziljenje od Svétega in poznate vse stvari. ²¹ Nisem vam pisal, ker ne poznate resnice, temveč ker jo poznate in da nobena laž ni iz resnice. ²² Kdo je lažnivec razen, kdor zanika, da Jezus je Kristus? Ta je antikrist, ki zanika Očeta in Sina.4[[Dan 11,37]; [1 Jn 4,2]; [2 Jn 1,7]] ²³ Kdorkoli zanika Sina, ta isti nima Očeta; [toda] kdor priznava Sina, ima tudi Očeta.5[[Jn 14,6]] ²⁴ Naj torej v vas ostaja to, kar ste slišali od začetka. Če bo to, kar ste slišali od začetka, ostalo v vas, boste tudi vi ostali v Sinu in v Očetu. ²⁵ In to je obljuba, ki nam jo je obljubil, celó večno življenje. ²⁶ Te stvari sem vam napisal glede teh, ki vas zapeljujejo. ²⁷ Toda maziljenje, ki ste ga prejeli od njega, ostaja v vas in ne potrebujete, da vas katerikoli človek uči. Toda kakor vas isto maziljenje uči o vseh stvareh in je resnično in ni laž in celo tako kakor vas je poučilo, boste ostali v njem.b[njem: ali, tem.] ²⁸ In sedaj, majhni otroci, ostanite v njem, da ko se bo prikazal, bomo lahko imeli zaupanje in ob njegovem prihodu ne bomo osramočeni pred njim. ²⁹ Če veste, da je pravičen, spoznavate,c[spoznavate: ali, veste.] da je vsak,d[vsak…: ali, bil vsak, kdor dela pravičnost.] kdor ravna pravično, rojen iz njega.

1 Jn, 3. poglavje

¹ § Glejte, kakšno vrsto ljubezni nam je podelil Oče, da naj bi bili imenovani Božji sinovi; zato nas svét ne spoznava, ker ni spoznal njega. ² Ljubljeni, sedaj smo Božji sinovi, ni pa se še pokazalo, kaj bomo; toda vemo, da ko se bo prikazal, bomo podobni njemu, kajti videli ga bomo, kakršen je. ³ In vsak človek, ki ima to upanje vanj, se očiščuje, celó kakor je on čist. ⁴ Kdorkoli zagreši greh, prestopa tudi postavo, kajti greh je prekršitev postave. ⁵ In vi veste, da je bil jasno pokazan, da odvzame naše grehe; in v njem ni greha. ⁶ Kdorkoli ostaja v njem, ne greši. Kdorkoli pa greši, ga ni videl niti ga ni spoznal. ⁷ Majhni otroci, naj vas nihče ne zavede. Kdor ravna pravično, je pravičen, celó kakor je pravičen on. ⁸ Kdor zagreši greh, je od hudiča, kajti hudič greši od začetka. Zaradi tega namena je bil jasno pokazan Božji Sin, da bi lahko uničil hudičeva dela. ⁹ Kdorkoli jea[je: ali, je bil.] rojen iz Boga, ne stori greha, kajti njegovo seme ostaja v njem; in ne more grešiti, ker je rojenb[je rojen: ali, je bil rojen.] iz Boga. ¹⁰ V tem so prikazani Božji otroci in hudičevi otroci: kdorkoli ne dela pravičnosti, ni od Boga niti kdor ne ljubi svojega brata. ¹¹ Kajti to je sporočilo,c[sporočilo…: ali, zapoved, ki ste jo.] ki ste ga slišali od začetka, da naj ljubimo drug drugega. ¹² Ne kakor Kajn, ki je bil od tega zlobnega in je usmrtil svojega brata. In zakaj ga je usmrtil? Ker so bila njegova dela hudobna, njegovega brata pa pravična.

¹³ Ne čudite se, moji bratje, če vas svét sovraži. ¹⁴ Mi vemo, da smo iz smrti prešli v življenje, ker ljubimo brate. Kdor svojega brata ne ljubi, ostaja v smrti. ¹⁵ Kdorkoli sovraži svojega brata, je morilec; in veste, da noben morilec nima večnega življenja, ki [bi] ostajalo v njem. ¹⁶ S tem zaznavamo Božjo ljubezen, ker je svoje življenje dal za nas, in mi moramo svoja življenja dati za brate. ¹⁷ Toda kdorkoli ima dobrine tega svetá in vidi svojega brata v potrebi in pred njim zapre svoja čustva sočutja, kako v njem prebiva Božja ljubezen? ¹⁸ Moji majhni otroci, ne ljubimo z besedo niti z jezikom; temveč v dejanju in v resnici. ¹⁹ In s tem vemo, da smo iz resnice in bomo svoja srca potrdilid[potrdili: gr. prepričali.] pred njim. ²⁰ Kajti če nas naše srce obsoja, je Bog večji kakor naše srce in pozna vse stvari. ²¹ Ljubljeni, če nas naše srce ne obsoja, potem imamo zaupanje do Boga. ²² In karkoli prosimo, od njega prejmemo, ker se ravnamo po njegovih zapovedih in delamo te stvari, ki so všečne v njegovih očeh. ²³ In to je njegova zapoved: »Da naj verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in ljubimo drug drugega,« kakor nam je dal zapoved. ²⁴ In kdor se ravna po njegovih zapovedih, ostaja v njem in on v njem. In zaradi tega vemo, da on ostaja v nas, po Duhu, ki nam ga je dal.

1 Jn, 4. poglavje

¹ Ljubljeni, ne verjemite vsakemu duhu, temveč duhove preizkušajte, ali so od Boga, ker je mnogo lažnih prerokov odšlo v svét. ² S tem prepoznate Duha Božjega: »Vsak duh, ki priznava, da je Jezus Kristus prišel v mesu, je od Boga;1[[1 Jn 2,22-23]; [2 Jn 1,7]] ³ § in noben duh, ki ne priznava, da je Jezus Kristus prišel v mesu, ni od Boga; in to je ta duh antikrista, o katerem ste slišali, da naj bi prišel; in je celó že sedaj na svetu.« ⁴ Vi ste od Boga, majhni otroci in ste jih premagali, ker je večji tisti, ki je v vas, kakor ta, ki je v svetu. ⁵ Oni so od svetá; zaradi tega govorijo o svetu in svét jih posluša. ⁶ Mi [pa] smo od Boga; kdor pozna Boga, nas posluša, kdor [pa] ni od Boga, nas ne posluša. S tem spoznavamo duha resnice in duha zmote.

⁷ Ljubljeni, ljubimo drug drugega, kajti ljubezen je od Boga, in vsak, kdor ljubi, jea[je: ali, je bil.] rojen iz Boga in pozna Boga. ⁸ Kdor ne ljubi, ne pozna Boga, kajti Bog je ljubezen. ⁹ V tem je bila do nas jasno pokazana Božja ljubezen, zato ker je ta Bog poslal svojega edinorojenega Sina v svét, da bi mi lahko živeli po njem. ¹⁰ V tem je ljubezen, ne da smo mi ljubili Boga, temveč, da nas je on vzljubil in poslal svojega Sina, da postane spravna daritev za naše grehe. ¹¹ Ljubljeni, če nas je Bog tako vzljubil, bi morali tudi mi ljubiti drug drugega. ¹² Nihče nikoli ni videl Boga. Če ljubimo drug drugega, Bog ostaja v nas in je njegova ljubezen izpopolnjena v nas. ¹³ S tem vemo, da ostajamo v njem in on v nas, ker nam je dal od svojega Duha. ¹⁴ In videli smo in pričujemo, da je Oče poslal Sina, da bi bil Odrešenik svetá. ¹⁵ Kdorkoli bo priznal, da je Jezus Božji Sin, Bog ostaja v njem in on v Bogu. ¹⁶ In mi smo spoznali in verovali ljubezni, ki jo ima Bog do nas. Bog je ljubezen in kdor ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog v njem. ¹⁷ V tem se je naša ljubezenb[naša ljubezen: gr. ljubezen z nami.] dovršila, da imamo lahko zaupnost na dan sodbe; ker kakor je on, tako smo mi na tem svetu. ¹⁸ V ljubezni ni nobenega strahu, temveč popolna ljubezen izganja strah; ker strah vsebuje muko. Kdor se boji, ni izpopolnjen v ljubezni. ¹⁹ Mi ga ljubimo, ker je najprej on vzljubil nas. ²⁰ Če človek reče: »Ljubim Boga,« pa sovraži svojega brata, je lažnivec; kajti kdor ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, kako lahko ljubi Boga, ki ga ni videl? ²¹ In od njega imamo to zapoved: »Da kdor ljubi Boga, ljubi tudi svojega brata.«

1 Jn, 5. poglavje

¹ Kdorkoli veruje, da Jezus je Kristus, jea[je: ali, je bil.] rojen iz Boga; in vsak, kdor ljubi tistega, ki je spočel, ljubi tudi tistega, ki je spočet od njega. ² Da ljubimo Božje otroke, spoznamo s tem, kadar ljubimo Boga in se ravnamo po njegovih zapovedih. ³ Kajti to je Božja ljubezen, da se ravnamo po njegovih zapovedih; in njegove zapovedi niso mučne. ⁴ Kajti karkoli je rojeno iz Boga, premaga svét; in to je zmaga, ki premaga svét, celó ta naša vera. ⁵ Kdo je tisti, ki premaga svét, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin? ⁶ To je on, ki je prišel z vodo in krvjo, celó Jezus Kristus; ne samo z vodo, temveč z vodo in krvjo. In to je Duh, ki prinaša pričevanje, ker Duh je resnica. ⁷ § Kajti trije so, ki pričujejo na nebu: Oče, Beseda in Sveti Duh; in ti trije so eno. ⁸ § In trije so, ki pričujejo na zemlji:b[Besedilo se prvič pojavi v 4. stoletju, natančneje v latinski homiliji Liber Apologeticus (Okoli 350–385), ki jo pripisujejo Priscillianu iz Ávile (umrl 385) ali njegovemu privržencu škofu Instantiusu. Najzgodnejši znani grški rokopis s tem besedilom je Codex Ottobonianus (GA 629), datiran v 14./15. stoletje.] Duh in voda in kri; in ti trije se strinjajo v enem. ⁹ Če smo sprejeli pričevanje od ljudi, je pričevanje od Boga večje, kajti to je pričevanje Boga, ki je pričeval o svojem Sinu. ¹⁰ Kdor veruje v Božjega Sina, ima pričevanje v sebi. Kdor pa ne veruje Bogu, ga je storil za lažnivca, ker ne veruje zapisu, ki ga je Bog dal o svojem Sinu. ¹¹ In to je zapis, da nam je Bog dal večno življenje in to življenje je v njegovem Sinu. ¹² Kdor ima Sina, ima življenje; kdor pa nima Božjega Sina, nima življenja. ¹³ § Te besede sem napisal vam, ki verujete v ime Božjega Sina; da boste lahko vedeli, da imate večno življenje in da lahko verujete v ime Božjega Sina. ¹⁴ In to je zaupanje, ki ga imamo v njem,c[v njem: ali, glede njega.] da če prosimo katerokoli stvar, glede na njegovo voljo, nas on usliši. ¹⁵ In če vemo, da nas sliši, karkoli prosimo, vemo, da imamo prošnje, ki smo jih želeli od njega. ¹⁶ Če katerikoli človek vidi svojega brata grešiti [z] grehom, ki ni za smrt, bo prosil in on mu bo dal življenje, za tiste, ki ne grešijo za smrt. Obstaja greh za smrt; ne pravim, da naj prosi zanj.d[Ta stavek ne govori o naravni smrti, temveč o duhovni smrti. Kristjani začetniki (1 Pet 2,2) ne morejo narediti greha za duhovno smrt. Govori o vernem človeku, ki se je pogrešil z grehom za duhovno smrt. Pismo pravi: ›kajti nemogoče je za tiste, ki so bili enkrat razsvetljeni in so okusili nebeški dar (Jezusa, glej: Jn 3,16; Rim 6,23) in so postali soudeleženci Svetega Duha in so okusili dobro Božjo besedo in moči prihodnjega veka, če bodo odpadli, da se jih ponovno obnovi v kesanje.‹ Glej: Heb 6,4-6. Za duhovno smrt nekoga je pogoj izpolnjevanje teh petih točk.]1[[Mt 12,31-32]; Mr 3,28; Lk 12,10; [Jn 3,16]; [Rim 6,23]; [1 Pet 2,2]; [1 Jn 1,9]; [Heb 6,4-6]; [Heb 10,26-29]] ¹⁷ Vsa nepravičnost je greh; obstaja pa greh, ki ni za smrt. ¹⁸ § Vemo, da kdorkoli je rojen iz Boga, ne greši; temveč kdor je rojen iz Boga, sebe varuje in ta zlobni se ga ne dotika. ¹⁹ In mi vemo, da smo od Boga, celoten svét pa leži v zlobnosti. ²⁰ In mi vemo, da je Božji Sin prišel ter nam dal razumevanje, da bi lahko spoznali tistega, ki je resničen in mi smo v njem, ki je resničen, celó v njegovem Sinu Jezusu Kristusu. Ta je resničen Bog in večno življenje. ²¹ § Majhni otroci, varujte se pred maliki. Amen.