Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV
Stara zaveza
1 Mz 2 Mz 3 Mz 4 Mz 5 Mz Joz Sod Rut 1 Sam 2 Sam 1 Kr 2 Kr 1 Krn 2 Krn Ezr Neh Est Job Ps Prg Prd Pp Iz Jer Žal Ezk Dan Oz Jl Am Abd Jon Mih Nah Hab Sof Ag Zah Mal
Nova zaveza
Mt Mr Lk Jn Apd Rim 1 Kor 2 Kor Gal Ef Flp Kol 1 Tes 2 Tes 1 Tim 2 Tim Tit Flm Heb Jak 1 Pt 2 Pt 1 Jn 2 Jn 3 Jn Jud Raz
Pregovori (Prg)
Prg, 1. poglavje
1 Pregovori Salomona, Davidovega sina, Izraelovega kralja,a 2 da bi spoznali modrost in poučevanje, da bi zaznali besede razumevanja, 3 da bi sprejeli poučevanje modrosti, pravice, sodbe in nepristranskost;b 4 da bi dali premetenost preprostemu, mladeniču spoznanje in preudarnost.c 5 Moder človek bo slišal in bo povečal učenje in razumen človek se bo dokopal k modrim nasvetom, 6 da bo razumel pregovor in razlago,d besede modrih in njihove temne izreke.
7 1 Strah Gospodov je začeteke spoznanja, toda bedaki prezirajo modrost in poučevanje. 8 Moj sin, prisluhni poučevanju svojega očeta in ne zapusti postave svoje matere, 9 kajti ona bosta ornamentf milosti tvoji glavi in verižici okoli tvojega vratu.
10 Moj sin, če te grešniki privabljajo, ne privoli. 11 Če rečejo: »Pridi z nami, v zasedi prežimo na kri, brez razloga se tajno pritajimo za nedolžnega, 12 požrimo jih žive kakor podzemlje in cele, kakor tiste, ki gredo dol v jamo. 13 Našli bomo vse dragoceno imetje, svoje hiše bomo napolnili z ukradenim blagom. 14 Svoj žreb vrzi med nas, vsi imejmo eno mošnjo.« 15 Moj sin, ne hodi z njimi na pot, svoje stopalo zadrži pred njihovo stezo, 16 2 kajti njihova stopala tečejo k zlu in hitijo, da prelijejo kri. 17 Zagotovo je zaman razprostrta mreža v očeh katerekolig ptice. 18 In oni prežijo v zasedi na svojo lastno kri, tajno se pritajijo za svoja lastna življenja. 19 § Takšne so poti vsakega, ki je pohlepen dobička, ki odvzema življenje njihovim lastnikom.
20 Modrosth kliče zunaj, svoj glas izreka na trgih, 21 kliče na glavnem kraju vrveža, v odprtinah velikih vrat, v mestu izreka3 svoje besede, rekoč: 22 »Doklej boste, vi topi, ljubili topost? In se posmehljivci razveseljevali v svojem posmehovanju in bedaki sovražili spoznanje? 23 Obrnite se na moj opomin. Glejte, na vas bom izlila svojega duha, razodevala vam bom svoje besede.
24 4 Ker sem klicala, pa ste odklonili, iztegovala sem svojo roko, pa nihče ni upošteval, 25 temveč ste zaničevali vse moje svetovanje in niste hoteli mojega opomina, 26 se bom tudi jaz smejala ob vaši katastrofi, zasmehovala bom, ko pride vaš strah, 27 5 ko prihaja vaš strah kakor opustošenje in vaše uničenje kakor vrtinčast veter, ko nad vas prihajata tegoba in tesnoba. 28 6 Tedaj se bodo obračali name, toda ne bom jim odgovorila, iskali me bodo zgodaj, toda ne bodo me našli, 29 ker so sovražili spoznanje in niso izbrali strahu Gospodovega. 30 Ničesar niso hoteli od mojega nasveta. Prezirali so vsak moj opomin. 31 Zato bodo jedli od sadu svoje poti in napolnjeni bodo s svojimi naklepi. 32 § Kajti odvračanjei od preprostosti jih bo ubilo in uspevanje bedakov jih bo uničilo. 33 Toda kdorkoli me posluša, bo varno prebival in bo miren pred strahom zla.«
Prg, 2. poglavje
1 Moj sin, če boš sprejel moje besede in moje zapovedi skril s seboj, 2 tako da boš svoje uho nagnil k modrosti in svoje srce nagnil k razumevanju; 3 da, če kličeš za spoznanjem in svoj glas dvigaša za razumevanjem, 4 1 če jo iščeš kakor srebro in preiskuješ za njo kakor za skritimi zakladi, 5 potem boš razumel Gospodov strah in našel spoznanje Boga. 6 2 Kajti Gospod daje modrost. Iz njegovih ust prihajata spoznanje in razumevanje. 7 § Zdravo modrost shranjuje za pravičnega, on je majhen ščit tem, ki hodijo pošteno. 8 Čuva steze sodbe in varuje pot svojih svétih. 9 Potem boš razumel pravičnost, sodbo in nepristranskost, da, vsako dobro stezo.
10 Kadar v tvoje srce vstopa modrost in je spoznanje prijetno tvoji duši, 11 te bo varovala preudarnost, razumevanje te bo ohranilo, 12 da te osvobodi pred potjo zlega človeka. Pred človekom, ki govori kljubovalne stvari, 13 ki zapušča steze poštenosti, da hodi po poteh temè, 14 ki se veseli, da počne zlo in se razveseljuje v kljubovalnosti zlobnih, 15 katerega poti so sprijene, oni pa kljubujejo na svojih stezáh. 16 Da te osvobodi pred tujo žensko, celó pred tujko,3 ki laska s svojimi besedami, 17 ki zapušča vodnika svoje mladosti in pozablja zavezo svojega Boga. 18 Kajti njena hiša se nagiba k smrti in njene steze k mrtvim. 19 Nihče, ki gre k njej, se ne vrne ponovno niti se ne oprime stezá življenja. 20 Da boš lahko hodil po poti dobrih ljudi in se držal stezá pravičnih. 21 4 Kajti iskreni bodo prebivali v deželi in popolni bodo preostali v njej. 22 5 Toda zlobni bodo iztrebljeni z zemlje in prestopniki bodo izkoreninjenib iz nje.
Prg, 3. poglavje
1 Moj sin, ne pozabi moje postave, temveč naj1 tvoje srce ohrani moje zapovedi, 2 kajti dolžino dni in dolgoa življenje in mir bodo dodale k tebi. 3 Usmiljenje in resnica naj te ne zapustita; priveži2 si ju okoli svojega vratu, zapiši si ju na tablico svojega srca, 4 3 tako boš našel naklonjenost in dobrob razumevanje v očeh Boga in človeka.
5 Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem in ne zanašaj se na svoje razumevanje. 6 4 Na vseh svojih poteh ga priznavaj in on bo usmerjal tvoje steze.
7 5 Ne bodi moder v svojih očeh. Boj se Gospoda in odidi od zla. 8 To bo zdravjec tvojemu popku in mozegd tvojim kostem. 9 6 Slavi Gospoda s svojim imetjem in s prvimi sadovi vsega svojega donosa, 10 7 tako bodo tvoji skednji napolnjeni z obiljem in tvoje stiskalnice bodo izbruhnile z novim vinom.
11 8 Moj sin, ne preziraj Gospodovega karanja niti ne bodi naveličan njegovega grajanja. 12 Kajti katerega Gospod ljubi, on graja, celo kakor oče sina, v katerem se razveseljuje.
13 Srečen je človek, ki odkrivae modrost in človek, ki pridobiva razumevanje. 14 9 Kajti njeno trgovsko blago je boljše kakor trgovsko blago iz srebra in njen dobiček boljši od čistega zlata. 15 Dragocenejša je od rubinov, in vse stvari, ki si jih lahko želiš, se ne morejo primerjati z njo. 16 Dolžina dni je v njeni desnici in v njeni levici bogastva in čast. 17 Njene poti so poti prijetnosti in vse njene steze so mir. 18 Je drevo življenja tistim, ki se je oprimejo in srečen je vsak, ki jo ohranja. 19 Gospod je z modrostjo utemeljil zemljo, z razumevanjem je utrdilf nebo. 20 § Z njegovim spoznanjem so izbruhnile globine in oblaki kapljajo roso.
21 Moj sin, naj ti dve ne odideta od tvojih oči; ohrani zdravo modrost in preudarnost, 22 tako bosta življenje tvoji duši in milost tvojemu vratu. 23 10 Potem boš na svoji stezi hodil varno in tvoje stopalo se ne bo spotikalo. 24 Ko se uležeš, ne boš prestrašen; da, ulegel se boš in tvoje spanje bo sladko. 25 Ne bodi prestrašen od nenadnega strahu niti od opustošenja zlobnih, kadar to prihaja. 26 Kajti Gospod bo tvoje zaupanje in tvoja stopala bo varoval pred odvzemom.
27 Ne zadržuj dobrega pred tistimi,g ki jim je to primerno, kadar je v môči tvoje roke, da to storiš. 28 Ne reci svojemu bližnjemu: »Pojdi, ponovno pridi in jutri ti bom dal,« če imaš to pri sebi. 29 Ne snujh zla zoper svojega soseda, glede na to, da varno prebiva poleg tebe.
30 Ne prepiraj se brez razloga s človekom, če ti ni ničesar hudega storil.
31 11 Ne zavidaj zatiralcui in ne izberi nobene izmed njegovih poti. 32 § Kajti kljubovalnež je ogabnost Gospodu, toda12 njegova skrivnost je s pravičnimi.
33 13 Gospodovo prekletstvo je v hiši zlobnega, toda blagoslavlja prebivališče pravičnega. 34 14 Zagotovo zasmehuje posmehljivce, toda milost daje ponižnim. 35 Modri bo podedoval slavo, toda napredovanjej bedakov bo sramota.
Prg, 4. poglavje
1 Prisluhnite, vi otroci, poučevanju očeta in pazite, da spoznate razumevanje. 2 Kajti dajem vam dober nauk, ne zapustite moje postave. 3 Kajti jaz sem bil sin svojega očeta, nežen1 in edini ljubljen v očeh svoje matere. 4 2 Tudi učil me je in mi rekel: »Tvoje srce naj ohrani moje besede. Drži se mojih zapovedi in živi. 5 Pridobivaj modrost, pridobivaj razumevanje, tega ne pozabi niti se ne nagni od besed iz mojih ust. 6 Ne zapusti je, pa te bo varovala; ljubi jo, pa te bo čuvala. 7 Modrost je glavna stvar, zato pridobivaj modrost in z vsem svojim dobičkom pridobivaj razumevanje. 8 Poveličuj jo, pa te bo povišala, prinesla ti bo čast, ko jo boš objemal. 9 3 Tvoji glavi bo dala ornament milosti, izročilaa ti bo krono slave.« 10 Prisluhni, oh moj sin in sprejmi moje izreke in mnogo bo let tvojega življenja. 11 Učil sem te na poti modrosti, vodil sem te po pravih poteh. 12 Kadar greš, tvoje stopinje ne bodo utesnjene in4 kadar tečeš, se ne boš spotaknil. 13 Trdno se oprimi poučevanja, naj ona ne odide. Obdrži jo, kajti ona je tvoje življenje.
14 5 Ne stopaj na pot zlobnih in ne hodi po stezi zlobnih ljudi. 15 Izogibaj se je, ne hodi mimo nje in obrni se od nje ter pojdi proč. 16 Kajti oni ne spijo, razen če niso storili vragolije in njihovo spanje je odvzeto, razen če nekomu ne naredijo, da pade. 17 Kajti jedo kruh zlobnosti in pijejo vino nasilja. 18 Toda steza pravičnih je kakor svetlikajoča svetloba, ki bolj in bolj sije do popolnega dne. 19 Pot zlobnih je kakor temà; ne vedo ob kaj se spotaknejo.
20 Moj sin, prisluhni mojim besedam, svoje uho nagni k mojim izrekom. 21 Naj le-ti ne odidejo od tvojih oči, obdrži jih v sredi svojega srca. 22 Kajti življenje so tistim, ki jih najdejo in zdravjeb vsemu njihovemu telesu.
23 Svoje srce varuj zc vso marljivostjo, kajti iz njega so zadeve življenja. 24 Kljubovalnad usta daj od sebe in sprevržene ustnice odloži daleč stran od sebe. 25 Tvoje oči naj gledajo naravnost in tvoje veke naj gledajo neposredno pred teboj. 26 Preudari stezo svojih stopal in vse tvoje poti naje bodo utrjene. 27 6 Ne obrni se ne k desni roki niti ne k levi. Svoje stopalo odstrani od zla.
Prg, 5. poglavje
1 Moj sin, prisluhni moji modrosti in nagni svoje uho k mojemu razumevanju, 2 da boš lahko upošteval preudarnost in da bodo tvoje ustnice lahko obvarovale spoznanje.
3 1 Kajti ustnice tuje ženske kapljajo kakor satovje in njenaa usta so bolj prilizljiva kakor olje, 4 toda njen konec je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč. 5 2 Njena stopala gredo dol k smrti, njeni koraki se prijemljejo podzemlja. 6 Da ne bi preudarjal steze življenja, njene poti so premične, da jih ti ne moreš spoznati. 7 Zato mi torej prisluhnite, oh vi otroci in ne odidite od besed mojih ust. 8 Svojo pot odstrani daleč od nje in ne pridi blizu vrat njene hiše, 9 da ne bi svoje časti dal drugim in svojih let krutemu, 10 da ne bi bili tujci nasičeni s tvojimb premoženjem in bi bili tvoji napori v hiši tujca 11 in boš končno žaloval, ko bo tvoje meso in tvoje telo iztrošeno 12 in rečeš: »Kako sem sovražil poučevanje in je moje srce preziralo opomin 13 in nisem ubogal glasu svojih učiteljev niti svojega ušesa nagnil k tem, ki so me poučevali! 14 Bil sem skoraj v vsem zlu v sredi skupnosti in zbora.«
15 Pij vode iz svojega vodnega zbiralnika in tekoče vode iz svojega izvira. 16 Naj bodo tvoji studenci razpršeni naokoli in reke vodá po trgih. 17 Naj bodo samo tvoji in ne s teboj [tudi] tujčevi. 18 Naj bo tvoj studenec blagoslovljen in razveseljuj se z ženo svoje mladosti. 19 § Ona naj bo kakor ljubeča košuta in prijetna srna. Naj te njene prsi zadovoljijoc ob vseh časih in vedno bodid očaran z njeno ljubeznijo. 20 § Zakaj hočeš biti ti, moj sin, očaran s tujo žensko in objemati naročje tujke? 21 3 Kajti človekove poti so pred Gospodovimi očmi in on preudarja vsa njegova ravnanja.
22 Njegove krivičnosti bodo zlobnega vzele k sebi in držan bo z vrvmi svojihe grehov. 23 Umrl bo brez poučevanja in v veličini svoje neumnosti bo zašel na stranpot.
Prg, 6. poglavje
1 Moj sin, če si pôrok za svojega prijatelja, če si udaril svojo roko s tujcem, 2 § si ulovljen z besedami svojih ust, si vzet z besedami svojih ust. 3 Sedaj stôri to, moj sin in se osvobodi, ko si prišel v roko svojega prijatelja. Pojdi, ponižaj se ina prepričaj svojega prijatelja. 4 Ne daj spanja svojim očem niti dremanja svojim vekam. 5 Osvobodi se kakor srna pred lovčevo roko in kakor ptica pred ptičarjevo roko.
6 Pojdi k mravlji, ti lenuh, preudari njene poti in bodi moder, 7 ki nima ne vodnika, ne nadzornika ali ne vladarja, 8 svojo hrano si pripravlja poleti in svojo hrano zbira na žetvi. 9 1 Doklej boš spal, oh lenuh? Kdaj boš vstal iz svojega spanja? 10 Še malo spanja, malo dremanja, malo prekrižanih rok za spanje, 11 tako bo tvoja revščina prišla kakor nekdo, ki se klati in tvoje pomanjkanje kakor oborožen človek.
12 Nespodobna oseba, zloben človek, ki hodi s kljubovalnimi usti, 13 § mežika s svojimi očmi, govori s svojimi stopali, uči s svojimi prsti. 14 § Kljubovalnost je v njegovem srcu, nenehno snuje vragolijo, sejeb neenotnost. 15 Zato bo njegova katastrofa prišla nenadoma, nenadoma bo zlomljen brez zdravila.
16 Teh šest stvari sovraži Gospod; da, sedem muc jih je ogabnost: 17 ponosend pogled, lažniv jezik in roke, ki prelijejo nedolžno kri, 18 srce, ki snuje zlobne zamisli, stopala,2 ki so nagla v teku k vragoliji, 19 kriva priča, ki govori laži in kdor seje neenotnost med brati.
20 3 Moj sin, drži se zapovedi svojega očeta in ne zapusti postave svoje matere. 21 Nenehno si ju privezuj na svoje srce in zavezuj si ju okoli svojega vratu. 22 Kadar greš, te bo vodila, kadar spiš, te bo obvarovala in kadar se zbudiš, se bo pogovarjala s teboj.
23 4 Kajti zapoved je svetilka;e in postava je svetloba in graje poučevanja so pot življenja, 24 5 da te obvarujejo pred zlo žensko, pred priliznjenim jezikomf tuje ženske. 25 6 V svojem srcu si ne požêli njene lepote niti naj te ona ne ujame s svojimi vekami. 26 § Kajti s pomočjo vlačugarske ženske je mož priveden do koščka kruha in zakonolomkag bo lovila dragoceno življenje.
27 Mar lahko človek vzame ogenj v svoje naročje in njegova oblačila ne bodo ožgana? 28 Mar lahko kdo hodi po žerjavici in njegova stopala ne bodo opečena? 29 Tako kdor hodi k ženi svojega soseda, kdorkoli se je dotika, ne bo nedolžen. 30 Ljudje ne prezirajo tatu, če krade, da zadovolji svojo dušo, kadar je lačen, 31 toda če je najden, naj povrne sedemkratno; izročil bo vse imetje svoje hiše. 32 Toda kdorkoli z žensko zagreši zakonolomstvo, nima razumevanja.h Tisti, ki to počne, uničuje svojo dušo. 33 Prejel bo rano in nečast in njegova graja ne bo izbrisana. 34 Kajti ljubosumje je bes moškega, zato ne bo prizanesel na dan maščevanja. 35 Ne bo sei ozrl na kakršnokoli odkupnino niti ne bo zadovoljen počival, čeprav mu daješ mnogo daril.
Prg, 7. poglavje
1 Moj sin, drži se mojih besed in moje zapovedi shrani s seboj. 2 Ohranjaj moje zapovedi in živi in mojo postavo [ohranjaj] kakor punčico svojega očesa.1 3 Priveži si jih na svoje prste, zapiši jih na tablo svojega srca. 4 Modrosti reci: »Ti si moja sestra« in razumevanje imenuj svojo sorodnico, 5 2 da te lahko obvarujejo pred tujo žensko, pred tujko, ki laska s svojimi besedami.
6 Kajti pri oknu svoje hiše sem pogledal skozi oknico 7 in zagledal med preprostimi, razpoznal sem med mladostnikia mladeniča brez razumevanja, 8 ki gre po ulici v bližini njenega vogala in šel je [na] pot k njeni hiši, 9 v poltemi, zvečer,b v črnini temne noči 10 in glej, tam ga je srečala ženska z okrasom pocestnice in premetenega srca. 11 3 (Ona je glasna in trmoglava, njena stopala ne ostanejo v njeni hiši, 12 sedaj je zunaj, sedaj na trgih in preži na vsakem vogalu.) 13 Tako ga je ujela in poljubila in muc s predrznim obrazom rekla: 14 »Sd seboj imam mirovne daritve, danes sem izpolnila svoje zaobljube. 15 Zato sem prišla, da se srečam s teboj, da marljivo iščem tvoj obraz in sem te našla. 16 Svojo posteljo sem odela s pokrivali iz tapiserije, z rezbarskimi deli, s tankim lanenim platnom iz Egipta. 17 Svojo posteljo sem odišavila z miro, alojo in cimetom. 18 § Pridi, vzemiva si najino nasičevanje ljubezni do jutra, tolaživa se z ljubeznimi. 19 Kajti moža ni doma, odšel je [na] dolgo potovanje. 20 Se seboj je vzel torbo denarja in domov bo prišel naf določen dan.« 21 Z mnogo njenega vljudnega govorjenja je storila, da je popustil, z laskanjem svojih ustnic ga je prisilila. 22 Nemudomag gre za njo, kakor gre vol v klanje ali kakor bedak h grajanju živine, 23 § dokler puščica ne prodre skozi njegova jetra, kakor ptica hiti k zanki in ne spozna, da je to za njegovo življenje.
24 Zato mi sedaj prisluhnite, oh vi otroci in bodite pozorni na besede iz mojih ust. 25 Naj se tvoje srce na nagne k njenim potem, ne zaidi na njene steze. 26 § Kajti ona je vrgla dol mnogo ranjenih, da, mnogo močnih mož je bilo umorjenih po njej. 27 §4 Njena hiša je pot v podzemlje, spuščajoča se k celicam smrti.
Prg, 8. poglavje
1 Mar ne1 kliče modrost? In razumevanje [ne] dviguje svojega glasu? 2 Stoji na vrhu visokih krajev, ob poti, na krajih stezá. 3 Kliče pri velikih vratih, pri mestnem vhodu, pri vstopanju, pri vratih. 4 Vam, oh možje, kličem in moj glas je k človeškim sinovom. 5 Oh vi preprosti, razumite modrost, in vi bedaki, bodite razumevajočega srca. 6 Poslušajte, kajti govorila bom o odličnih stvareh in odpiranje mojih ustnic bodo prave stvari. 7 Kajti moja usta bodo govorila resnico, zlobnost pa je mojima ustnicam ogabnost. 8 Vse besede mojih ust so v pravičnosti, v njih ni ničesar kljubovalnegab ali sprevrženega. 9 So čisto preproste tistemu, ki razume in pravilne tem, ki najdejo spoznanje. 10 Sprejmite moje poučevanje in ne srebra in spoznanje raje kakor izbrano zlato. 11 §2 Kajti modrost je boljša kakor rubini in vse stvari, ki se lahko želijo, se ne morejo primerjati k njej.
12 Jaz, modrost, prebivam z razumnostjo,c odkrivam spoznanje razumnih domiselnosti. 13 § Gospodov strah je sovražiti zlo. Ponos, aroganco, zlobno pot in kljubovalna usta sovražim.3 14 § Nasvet je moj in zdrava modrost. Jaz sem razumevanje, jaz imam moč. 15 Po meni kraljujejo kralji in princi odrejajo pravico. 16 Po meni vladajo princi in plemiči, celó vsi zemeljski sodniki. 17 Ljubim tiste, ki me ljubijo in tisti, ki me iščejo zgodaj, me bodo našli. 18 4 Bogastva in čast sta z menoj; da, trajna bogastva in pravičnost. 19 §5 Moj sad je boljši kakor zlato; da, kakor čisto zlato in moje poplačilo kakor izbrano srebro. 20 § Vodimd po poti pravičnosti, po sredi stezá sodbe, 21 § da lahko povzročim tistim, ki me ljubijo, da podedujejo imetje in jaz bom napolnila njihove zaklade.
22 Gospod me je imel v lasti od začetka svoje poti, pred svojimi deli od davnine. 23 Bila sem postavljena od večnosti, od začetka ali preden je bila zemlja. 24 Ko tam ni bilo globin, sem bila rojena, ko tam ni bilo studencev, obilnih z vodo. 25 Preden so bile gore nameščene, pred hribi sem bila rojena, 26 § medtem ko še ni naredil zemlje niti polje niti najvišjegaf dela iz prahu svetá. 27 § Ko je pripravljal nebo, sem bila tam, ko je začrtal obodg6 na obličju globine, 28 ko je zgoraj osnoval oblake, ko je utrdil studence globin, 29 ko je morju dal svoj odlok, da vode ne bodo prekoračile njegove zapovedi, ko je določil temelje zemlje,7 30 tedaj sem bila poleg njega, kakor nekdo vzgojen z njim in dnevno sem bila njegovo veselje, vedno radostna pred njim, 31 radostna na naseljivem delu njegovega zemeljskega [kroga]8 in moja veselja so bila s človeškimi sinovi.
32 Zdaj mi torej prisluhnite, oh vi otroci, kajti blagoslovljeni9 so tisti, ki se držé mojih poti. 33 Poslušajte poučevanje, bodite modri in tega ne zavrnite. 34 Blagoslovljen je človek, ki me sliši, ki dnevno bedi pri mojih velikih vratih, ki čaka pri podbojih mojih vrat. 35 Kajti kdor me najde, najde življenje in dosegelh bo naklonjenost od Gospoda. 36 § Toda kdor zoper mene greši, škodi svoji duši. Vsi tisti, ki me sovražijo, ljubijo smrt.
Prg, 9. poglavje
1 Modrost je zgradila svojo hišo, izklesala je svojih sedem stebrov, 2 pobila je svoje živali,a zmešala je svoje vino, prav tako je pripravila svojo mizo. 3 Poslala je svoje dekle. Na najvišjih krajih mesta kliče: 4 »Kdorkoli je preprost, naj vstopi sèm.« Glede tistega, ki hoče razumevanje, mu reče: 5 »Pridi, jej od mojega kruha in pij od vina, ki sem ga namešala.« 6 § Zapusti nespametne in živi in pojdi po poti razumevanja. 7 § Kdor graja posmehljivca, samemu sebi pridobiva sramoto in kdor ošteje zlobnega človeka, sebi pridobiva madež. 8 1 Ne grajaj posmehljivca, da te ne zasovraži. Oštej modrega človeka, in te bo ljubil. 9 Daj poučevanje modremu človeku in bo še modrejši, pouči pravičnega človeka in pomnožil se bo v znanju. 10 §2 Strah Gospodov je začetek modrosti, in spoznanje svetega je razumevanje. 11 3 Kajti po meni bodo tvoji dnevi pomnoženi in leta tvojega življenja ti bodo narasla. 12 Če si moder, boš moder zase, toda če se posmehuješ, boš to sam trpel.
13 4 Nespametna ženska je kričava. Naivna je in ničesar ne ve. 14 Kajti sedi pri vratih svoje hiše, na sedežu, na visokih krajih mesta, 15 § da kliče mimoidoče, ki gredo naravnost na svojih poteh: 16 »Kdorkoli je preprost, naj vstopi sèm.« Glede tistega, ki hoče razumevanje, mu pravi: 17 »Ukradene vode so sladke in kruh, ki se jéb na skrivnem, je prijeten.« 18 § Toda ta ne spozna, da so tam mrtvi in da so njeni gostje v globinah podzemlja.
Prg, 10. poglavje
1 Salomonovi pregovori. Moder sin osrečuje očeta, toda nespameten sin je potrtost svoji materi.1
2 2 Zakladi zlobnosti nič ne koristijo, toda pravičnost osvobaja pred smrtjo. 3 §3 Gospod ne bo trpel, da duša pravičnega izstrada, toda odvrže imetjea zlobnega. 4 4 Reven postaja tisti, ki ravna z brezdelno roko, toda roka marljivega dela bogastvo. 5 Kdor zbira poleti, je moder sin, toda kdor ob žetvi spi, je sin, ki povzroča sramoto. 6 Blagoslovi so na glavi pravičnega, toda5 nasilje pokriva usta zlobnega. 7 6 Spomin na pravičnega je blagoslovljen, toda ime zlobnega bo strohnelo. 8 Moder v srcu bo sprejel zapovedi, toda žlobudravb bedak bo padel.c 9 7 Kdor hodi pošteno, hodi varno; toda kdor svoje poti izkrivlja, bo razpoznan. 10 8 Kdor zavija z očesom, povzroča bridkost, toda žlobudrav bedak bo padel.d 11 9 Usta pravičnega človeka so izvir življenja, toda nasilje pokriva usta zlobnega. 12 10 Sovraštvo razvnema prepire, toda ljubezen pokriva vse grehe.e 13 Na ustnicah tistega, ki ima razumevanje, je najti modrost, toda šiba je za hrbet tistega, ki je brez razumevanja.f 14 Modri ljudje kopičijo spoznanje, toda usta nespametnega so blizu uničenja. 15 §11 Bogataševo premoženje je njegovo môčno mesto. Propad revnih je njihova revščina. 16 Trud pravičnega se nagiba k življenju, sad zlobnega h grehu. 17 Tisti, ki se drži poučevanja, je na poti življenja, toda kdor odklanja opomin, seg moti. 18 § Kdor z lažnivimi ustnicami skriva sovraštvo in kdor izreka obrekovanje, je bedak. 19 V množici besed ne manjka greha, toda kdor zadržuje svoje ustnice, je moder.
20 Jezik pravičnega je kakor izbrano srebro, srce zlobnega je malo vredno. 21 Ustnice pravičnega hranijo mnoge, toda bedaki umrejo zaradi pomanjkanja modrosti.h 22 § Gospodov blagoslov, ta bogatí in s tem on ne dodaja nobene bridkosti. 23 12 To je kakor zabava bedaku, da počne vragolijo, toda razumevajoč človek ima modrost.
24 Strah zlobnega bo prišel nanj, toda želja pravičnega bo zagotovljena. 25 Kakor mine vrtinčast veter, tako zlobnega ni več, toda pravični je večen temelj. 26 Kakor kis zobem in kakor dim očem, tako je lenuh tistim, ki ga pošljejo.
27 13 Strah Gospodov podaljšujei dneve, toda leta zlobnega bodo skrajšana. 28 14 Upanje pravičnega bo veselje, toda pričakovanje zlobnega bo propadlo.
29 Gospodova pot je moč iskrenemu, toda uničenje bo za delavce krivičnosti. 30 §15 Pravični ne bo nikoli odstranjen, toda zloben ne bo poselil zemlje.
31 Usta pravičnega prinašajo modrost, toda kljubovalen jezik bo odrezan. 32 Ustnice pravičnega vedo, kaj je sprejemljivo, toda usta zlobnega govorijo kljubovalnost.j
Prg, 11. poglavje
1 1 Netočnaa tehtnica je ogabnost Gospodu, toda pravičnob tehtanje je njegovo veselje. 2 §2 Ko prihaja ponos, zatem prihaja sramota, toda s ponižnim je modrost. 3 §3 Neoporečnost iskrenih jih bo usmerjala, toda perverznost prestopnikov jih bo uničila. 4 4 Bogastva ne koristijo na dan besa, toda pravičnost osvobaja pred smrtjo.
5 Pravičnost popolnega bo vodilac njegovo pot, toda zlobni bo padel po svoji zlobnosti. 6 5 Pravičnost bo osvobodila iskrene, prestopniki pa bodo ujeti v svoji hudobiji. 7 Kadar zloben človek umre, bo njegovo pričakovanje propadlo, in upanje nepravičnih ljudi propada. 8 §6 Pravični je osvobojen iz stiske, zlobni pa prihaja namesto njega. 9 7 Hinavec s svojimi usti uničuje svojega bližnjega, toda zaradi spoznanja bo pravični osvobojen.
10 Kadar gre dobro pravičnim, se mesto razveseljuje; kadar zlobni propadajo, pa je vriskanje. 11 Z blagoslovom iskrenega je mesto povišano, toda premagano je z usti zlobnega.
12 Kdor je brezd modrosti, prezira svojega bližnjega, toda razumevajoč človek ohranja svoj mir. 13 Obrekljivece razodeva skrivnosti, toda kdor je zvestega duha, prikriva zadevo. 14 8 Kjer ni nasveta, ljudstvo pada, toda v množicif svetovalcev je varnost.g 15 Kdor je pôrok za tujca, seh bo kesal za to in kdor sovraži poroštvo,i je zanesljiv. 16 Milostljiva ženska ohranja čast, močni ljudje ohranjajo bogastva. 17 § Usmiljen človek dela dobro svoji duši, toda kdor je krut, nadleguje svoje meso. 18 Zlobnež počne varljivo delo, toda tistemu, ki seje pravičnost, bo plačilo zanesljivo. 19 Kakor se pravičnost nagiba k življenju, tako kdor zasleduje zlo, to zasleduje v svojo smrt. 20 Tisti, ki so kljubovalnega srca, so ogabnost Gospodu, toda tisti, ki so na svoji poti iskreni, so njegovo veselje. 21 § Čeprav se roka rokuje z roko, zlobni ne bodo nekaznovani, toda seme pravičnih bo osvobojeno. 22 Kakor dragocenost iz zlata v svinjskem rilcu, tako je lepa ženska brezj preudarnosti. 23 Želja pravičnega je samo dobro, toda pričakovanje zlobnega je bes. 24 Tam je, ki razsipa in še povečuje in tam je, ki zadržuje več, kot je primerno, toda to nagiba k revščini. 25 9 Velikodušnak duša bo nasičena in kdor napaja, bo tudi sam napojen. 26 Kdor zadržuje žito, ga bo ljudstvo preklelo, toda blagoslov bo na glavi tistega, ki ga prodaja. 27 10 Kdor marljivo išče dobro, dosega naklonjenost, toda kdor išče vragolijo, bo ta prišla k njemu. 28 Kdor zaupa v svoja bogastva, bo padel, toda pravični11 bo cvetel kakor mladika. 29 Kdor nadleguje svojo hišo, bo podedoval veter in bedak bo služabnik modremu v srcu. 30 Sad pravičnega je drevo življenja in kdor pridobival duše, je moder. 31 12 Glej, pravični bo poplačan v zemlji, koliko bolj zlobni in grešnik.
Prg, 12. poglavje
1 Kdorkoli ljubi poučevanje, ljubi spoznanje, toda kdor sovraži opomin, je neumen. 2 § Dober človek doseže naklonjenost od Gospoda, toda človek zlobnih naklepov bo obsojen. 3 Človek ne bo uveljavljen z zlobnostjo, toda1 korenina pravičnih ne bo omajana. 4 2 Vrla ženska je krona svojemu možu, toda tista, ki sramoti, je gniloba v njegovih kosteh. 5 § Misli pravičnih so pravilne, toda nasveti zlobnih so prevara. 6 3 Besede zlobnih so prežanje v zasedi na kri, toda usta iskrenih jih bodo osvobodila. 7 Zlobni so premagani in jih ni, toda hiša pravičnega bo stala.4 8 Človek bo priporočen glede na svojo modrost, toda kdor je sprevrženegaa srca, bo preziran. 9 § Kdor je preziran, pa ima služabnika, je boljši kakor tisti, ki časti samega sebe, pa nima kruha. 10 Pravičen človek se ozira na življenje svoje živali, toda nežnab usmiljenja zlobnih so kruta. 11 5 Kdor obdeluje svojo zemljo, bo nasičen s kruhom, toda kdor sledi praznim osebam, je brez razumevanja. 12 Zlobni želi mrežo zlobnih ljudi, toda koreninac pravičnih rojeva sad. 13 6 Zlobnid je ujet s prestopkom svojih ustnic, toda pravični bo prišel iz stiske. 14 7 Človek bo nasičen z dobrim po sadu svojih ust in poplačilo človeških rok mu bo vrnjeno. 15 8 Bedakova pot je v njegovih očeh pravilna, toda kdor prisluhne nasvetu, je moder. 16 Bedakov bes je takoje znan, toda razsoden človek prikriva sramoto. 17 9 Kdor govori resnico, naznanja pravičnost, toda kriva priča prevaro. 18 10 Tam je, ki govori kakor prebadanje z mečem, toda jezik modrega je zdravje. 19 Ustnica resnice bo utrjena za vedno, toda lažniv jezik je samo za trenutek. 20 Prevara je v srcu tistih, ki si domišljajo zlo, toda svetovalcem miru je radost. 21 Nobeno zlo se ne bo zgodilo pravičnemu, toda zlobni bodo napolnjeni z vragolijo. 22 Lažnive ustnice so ogabnost Gospodu, toda tisti, ki se vedejo odkrito, so njegovo veselje. 23 11 Razsoden človek prikriva spoznanje, toda srce bedakov razglaša nespametnost. 24 12 Roka marljivega bo vladala, toda lenif bo podvržen plačevanju davka. 25 13 Potrtost v človekovem srcu ga dela sklonjenega, toda dobra beseda ga dela veselega. 26 § Pravični je odličnejšig od svojega soseda, toda pot zlobnih jih zapeljuje. 27 § Len človek ne peče tega, kar je ujel na lovu, toda imetje marljivega človeka je dragoceno. 28 Na poti pravičnosti je življenje in na tej poti ni smrti.
Prg, 13. poglavje
1 Moder sin sliši poučevanje svojega očeta, toda posmehljivec ne posluša oštevanja. 2 1 Človek bo jedel dobro po sadu svojih ust, toda duša prestopnikov bo jedla nasilje. 3 Kdor varuje svoja usta, varuje svoje življenje, toda kdor široko odpira svoje ustnice, bo imel uničenje. 4 § Lenuhova duša želi, pa nima ničesar, toda duša marljivega bo postala obilna. 5 Pravičen človek sovraži laganje, toda zloben človek je gnusen in prihaja v sramoto. 6 2 Pravičnost varuje tistega, ki je na poti iskren, toda zlobnost ruši grešnika.a 7 Tam je, ki se dela bogatega, vendar nima ničesar, tam je, ki se dela ubogega, vendar ima velika bogastva. 8 Odkupnina človekovega življenja so njegova bogastva, toda ubogi ne slišijo oštevanja. 9 Svetloba pravičnega razveseljuje,3 toda svetilkab zlobnega bo ugasnjena. 10 § Samo s ponosom pride spor, toda z dobrim svetovanjem je modrost. 11 §4 Premoženje, pridobljeno z ničevostjo, bo zmanjšano, toda kdor zbira s trudom,c ga bo povečal. 12 § Upanje, ki se prelaga, dela srce bolno, toda ko prihaja želja, je to drevo življenja. 13 § Kdorkoli prezira besedo, bo uničen, toda kdor se boji zapovedi, bo nagrajen.d 14 5 Postava modrega je studenec življenja, da odide od zank smrti. 15 Dobro razumevanje daje naklonjenost, toda pot prestopnikov je težka. 16 § Vsak razsoden človek se ukvarja s spoznanjem, toda bedak izpostavljae svojo neumnost.6 17 Zloben poslanec pada v vragolijo, toda zvestf predstavnik je zdravje. 18 Revščina in sramota bosta tistemu, ki odklanja poučevanje, toda kdor upošteva opomin, bo spoštovan. 19 Izpolnjena želja je duši sladka, toda bedakom je to ogabnost, da odidejo od zla. 20 Kdor hodi z modrimi ljudmi, bo moder, toda skupina bedakov bo uničena.g 21 § Zlo preganja grešnike, toda dobro bo pravičnim poplačano. 22 7 Dober človek zapušča dediščino otrokom svojih otrók, premoženje grešnika pa je prihranjeno za pravičnega. 23 §8 Mnogo hrane je v oranju zemlje ubogih, toda tam je, kar je uničeno zaradi pomanjkanja sodbe. 24 9 Kdor prizanaša svoji šibi, sovraži svojega sina, toda kdor ga ljubi, ga zgodaj kara. 25 10 Pravični jé do zadovoljitve svoje duše, toda trebuh zlobnega bo čutil pomanjkanje.
Prg, 14. poglavje
1 Vsaka modra ženska gradi svojo hišo, toda nespametna jo ruši s svojimi rokami. 2 1 Kdor hodi v svoji poštenosti, se boji Gospoda, toda kdor je sprevržen na svojih poteh, ga prezira. 3 V ustih nespametnih je šiba ponosa, toda ustnice modrih jih bodo varovale. 4 Kjer ni volov, so jasli čiste, toda precejšnje povečanje je z volovsko močjo. 5 2 Zvesta priča ne bo lagala, toda kriva priča bo izrekala laži. 6 Posmehljivec išče modrost, pa je ne najde,3 toda spoznanje je lahko tistemu, ki razume. 7 Pojdi izpred prisotnosti nespametnega človeka, kadar v njem ne zaznavaš ustnic spoznanja. 8 Modrost razsodnega je razumeti svojo pot, toda neumnost bedakov je prevara. 9 § Bedaki se posmehujejo ob grehu,4 toda med pravičnimi je naklonjenost. 10 § Srce pozna svojoa grenkobo in tujec se ne vmešava s svojo radostjo. 11 Hiša zlobnega bo zrušena, toda šotor iskrenega bo cvetel. 12 5 Obstaja pot, ki se zdi človeku prava, toda njen konec so poti smrti. 13 § Celo v smehu je srce žalostno in konec tega veselja je potrtost. 14 6 Odpadnik v srcu bo nasičen s svojimi potmi, dober človek pa bo zadovoljen sam od sebe. 15 Naivnež verjame vsaki besedi, toda razsoden človek dobro pazi na svojo hojo. 16 Moder človek se boji in se oddaljuje od zla, toda bedak besni in je samozavesten. 17 § Kdor je hitro jezen, se vede nespametno, človek zlobnih naklepov pa je osovražen. 18 Naivneži podedujejo neumnost, toda razsodni so kronani s spoznanjem. 19 Zlobni se priklanjajo pred dobrimi in zlobni pri velikih vratih pravičnih. 20 7 Ubogi je osovražen celo od svojega soseda, todab bogati ima mnogo prijateljev. 21 § Kdor prezira svojega soseda, greši,8 toda kdor ima usmiljenje do ubogega, je srečen. 22 § Mar se ne motijo tisti, ki snujejo zlo? Toda usmiljenje in resnica bosta tem, ki snujejo dobro. 23 V vsem trudu je korist, toda govorjenje ustnic se nagiba samo k ubožnosti. 24 Krona modrih so njihova bogastva, toda nespametnost bedakov je neumnost. 25 §9 Poštena priča osvobaja duše, toda varljiva priča govori laži.
26 V strahu Gospodovem je môčno zaupanje in njegovi otroci bodo imeli kraj zatočišča. 27 10 Strah Gospodov je studenec življenja, da se odide od zank smrti. 28 V množici ljudstva je kraljeva čast, toda v pomanjkanju ljudstva je uničenje princa. 29 Kdor je počasen za bes, ima veliko razumevanja, toda kdor je naglegac duha, povišuje neumnost. 30 Zdravo srce je življenje mesu, toda ljubosuje [ali zavist] gniloba kostem.d 31 11 Kdor zatira ubogega, graja njegovega Stvarnika, toda kdor ga časti, ima usmiljenje do ubogih. 32 § Zlobni je v svoji zlobnosti odpeljan proč, toda pravični ima upanje v svoji smrti. 33 § Modrost počiva v srcu tistega, ki ima razumevanje, toda tisti, ki je v sredi bedakov, je spoznan. 34 Pravičnost povišuje narod, toda greh je očitek kateremukolie ljudstvu. 35 Kraljeva naklonjenost je k modremu služabniku, toda njegov bes je zoper tistega, ki povzroča sramoto.
Prg, 15. poglavje
1 1 Mil odgovor bes obrača stran, toda boleče besede razvnamejo jezo. 2 Jezik modrega pravilno uporablja spoznanje, toda usta bedakov izlivajoa nespametnost.2 3 3 Gospodove oči so na vsakem kraju, opazujejo zlo in dobro. 4 Zdravb jezik je drevo življenja, toda perverznost v njem je vrzel v duhu. 5 4 Bedak prezira poučevanje svojega očeta, toda kdor upošteva opomin, je razsoden. 6 § V hiši pravičnega je velik zaklad, toda v poplačilih zlobnega je težava. 7 § Ustnice modrega razpršujejo znanje, toda srce nespametnega ne dela tako. 8 5 Klavna daritev zlobnega je Gospodu ogabnost, toda molitev iskrenega je njegovo veselje. 9 Pot zlobnega je Gospodu ogabnost, toda ljubi tistega, ki sledi pravičnosti. 10 § Grajanjec je nadležno tistemu, ki zapušča pot, in kdor sovraži opomin, bo umrl. 11 § Podzemlje in uničenje sta pred Gospodom, koliko bolj potem srca človeških otrók?6 12 Posmehljivec nima rad tistega, ki ga graja niti ne bo šel k modremu. 13 Veselo srce dela vedro obličje, toda s srčno bridkostjo je duh zlomljen.7 14 Srce tistega, ki ima razumevanje, išče spoznanje, toda usta bedakov se hranijo na nespametnosti. 15 Vsi dnevi prizadetega so zli, toda kdor je veselega srca ima nenehno praznovanje.
16 §8 Bolje je malo s strahom Gospodovim, kakor velik zaklad in težave s tem. 17 9 Boljša je zelenjavna večerja, kjer je ljubezen, kakor tolst vol in s tem sovraštvo. 18 10 Srdit človek razvnema prepir, toda kdor je počasen za jezo, pomirja prepir. 19 Pot lenega človeka je kakor trnova ograja, toda pot pravičnega je narejenad preprosto. 20 11 Moder sin razveseljuje očeta, toda nespameten človek prezira svojo mater. 21 12 Neumnost je radost tistemu, ki je oropane modrosti, toda razumevajoč človek živi pošteno. 22 13 Brez nasveta so nameni razočarani, toda v množici svetovalcev so uveljavljeni. 23 Človek ima radost z odgovorom svojih ust in beseda, izgovorjena v pravšnjemf obdobju, kako dobro je to! 24 14 Pot življenja je modremu zgoraj, da lahko odide od podzemlja spodaj. 25 15 Gospod bo uničil hišo ponosnega, toda uveljavil bo vdovino mejo. 26 16 Misli zlobnega so Gospodu ogabnost, toda besede čistega so prijetneg besede. 27 § Kdor je pohlepen dobička, nadleguje svojo hišo, toda kdor sovraži podkupnino, bo živel. 28 Srce pravičnega razmišlja, da odgovori, toda usta zlobnega izlivajo zle stvari. 29 17 Gospod je daleč od zlobnega, toda sliši molitev pravičnega. 30 Svetloba oči razveseljuje srce in dober glas dela kosti debele. 31 Uho, ki posluša opomin življenja, ostaja med modrimi. 32 Kdor odklanja poučevanje,h prezira svojo dušo, toda kdor poslušai opomin, pridobivaj razumevanje. 33 Strah Gospodov je poučevanje modrosti in18 pred častjo je ponižnost.
Prg, 16. poglavje
1 §1 Pripravea srca v človeku in odgovor z jezika sta od Gospoda. 2 2 Vse človekove poti so čiste v njegovih očeh, toda Gospod tehta duhove. 3 3 Svoja dela izročib Gospodu in tvoje misli bodo uspele. 4 § Gospod je vse stvari naredil zase,4 da, celo zlobne za dan zla. 5 §5 Kdorkoli, ki je v srcu ponosen, je ogabnost Gospodu. Čeprav se roka rokuje z roko, on ne bo nekaznovan.c 6 § Z usmiljenjem in resnico je krivičnost očiščena in s strahom pred Gospodom ljudje odidejo od zla. 7 Kadar človekove poti ugajajo Gospodu, on celo njegove sovražnike pripravi, da so v miru z njim. 8 6 Boljše je malo s pravičnostjo, kakor velika poplačila brez pravice. 9 7 Človekovo srce snuje svojo pot, toda Gospod usmerja njegove korake. 10 Božanskad razsodba je na kraljevih ustnicah, njegova usta ne grešijo na sodbi. 11 8 Pravična utež in tehtnica sta Gospodovi, vse utežie iz torbe so njegovo delo. 12 Zagrešiti zlobnost je kraljem ogabnost, kajti prestol je utrjen s pravičnostjo. 13 Pravične ustnice so kraljem veselje in ljubijo tistega, ki govori iskreno.
14 Kraljev bes je kakor poslanci smrti, toda moder človek ga bo pomiril. 15 9 V svetlobi kraljevega obličja je življenje in njegova naklonjenost je kakor oblak poznega dežja. 16 10 Kako mnogo bolje je pridobiti modrost kakor zlato! In toliko bolje izbrati pridobivanje razumevanja kakor srebro! 17 Glavna cesta iskrenega je, da odide od zla, kdor varuje svojo pot, ohranja svojo dušo. 18 11 Ponos gre pred uničenjem in ošaben duh pred padcem. 19 Bolje je biti ponižnega duha s ponižnimi, kakor deliti plen s ponosnimi. 20 Kdor modro ravnaf z zadevo, bo našel dobro in kdorkoli zaupa12 v Gospoda, je srečen. 21 Moder v srcu bo imenovan razsoden in sladkost ustnic povečuje znanje. 22 13 Razumevanje je vrelec življenja tistemu, ki ga ima, toda poučevanje bedakov je neumnost. 23 Srce modrega poučujeg njegova usta in dodaja učenje njegovim ustnicam. 24 Prijetne besede so kakor satovje, sladke duši in zdravje kostem. 25 14 Je pot, ki se zdi človeku pravilna, toda njen konec so poti smrti. 26 Kdorh se trudi, se trudi zase, kajti njegova usta to od njega nujno potrebujejo.i
27 Brezboženj človek koplje zlo in na njegovih ustnicah je kakor goreč ogenj. 28 15 Kljubovalen človek sejek prepir in opravljivec razdvaja glavne prijatelje.
29 Nasilnež privablja svojega soseda in ga vódi na pot, ki ni dobra. 30 Zapira svoje oči, da si izmišlja kljubovalne reči, premikanje njegovih ustnic prinaša zlo. 31 Osivela glava je krona slave, če je ta najdena na poti pravičnosti. 32 Kdor je počasen za jezo, je boljši kakor mogočen in kdor vlada svojemu duhu kakor tisti, ki zavzema mesto. 33 Žreb je vržen v naročje, toda njegova celotna razporeditev je od Gospoda.16
Prg, 17. poglavje
1 Boljši1 je suh košček in z njim spokojnost, kakor hiša, polna klavnih daritev,a s prepirom. 2 Moder služabnik bo imel vladarstvo nad sinom, ki povzroča sramoto in bo imel delež dediščine med brati. 3 2 Talilni lonec je za srebro in talilna peč za zlato, toda Gospod preizkuša srca. 4 Zloben storilec daje prednost nepravim ustnicam in lažnivec pazljivo prisluhne nespodobnemu jeziku. 5 3 Kdorkoli zasmehuje ubogega, graja njegovega Stvarnika in kdor je ob katastrofah vesel, ne bo nekaznovan.b 6 4 Otrók otroci so krona starcem in slava otrók so njihovi očetje. 7 Odličenc govor se ne spodobi bedaku, veliko manj lažnived ustnice princu. 8 5 Darilo je kakor dragocene kamen v očeh tistega, ki ga ima, kamor ga obrača, to uspeva. 9 6 Kdor taji prestopek, iščef ljubezni, toda kdor ponavlja zadevo, ločuje prave prijatelje. 10 Opomin bolj prodirag v modrega kakor sto udarcev v bedaka. 11 Hudoben človek išče samo upor, zato bo zoper njega poslan krut poslanec. 12 Naj medvedka, oropana svojih mladičev, sreča človeka, raje kakor bedak v svoji neumnosti. 13 Kdorkoli7 nagrajuje zlo za dobro, se zlo ne bo ločilo od njegove hiše. 14 Začetek prepira je kakor kadar nekdo izpušča vodo, zato prenehaj s sporom, preden se vmešaš vanj. 15 8 Kdor opravičuje zlobnega in kdor obsoja pravičnega, celo oba sta Gospodu ogabnost. 16 § Zakaj je denarna vsota v bedakovi roki, da pridobi modrost, glede na to, da on nima srca za to? 17 9 Prijatelj ljubi ob vseh časih in brat je rojen za stisko. 18 10 Človek brez razumevanjah udarja v roke in postaja pôrok v prisotnosti svojega prijatelja. 19 Kdor ljubi prestopek, ta ljubi prepir in kdor povišuje svoja velika vrata, išče uničenje. 20 Kdori ima kljubovalno srce, ne najde dobrega in kdor ima sprevržen jezik, pada v vragolijo. 21 11 Kdor spočne bedaka, to počne v svojo bridkost in oče bedaka nima radosti. 22 12 Veselo srce koristi, podobno kotj zdravilo, toda zlomljen duh suši kosti.k 23 Zloben človek iz naročja izvleče podkupnino, da izkrivlja poti sodbe. 24 13 Modrost je pred tistim, ki ima razumevanje, toda oči bedaka so na koncih zemlje. 25 14 Nespameten sin je žalost svojemu očetu in grenkoba njej, ki ga je rodila. 26 Tudi kaznovati pravičnega ni dobro niti udariti prince zaradi nepristranskosti.
27 15 Kdor ima spoznanje, prizanaša svojim besedam in razumevajoč človek je izl odličnega duha. 28 16 Celo bedak, ko molči, velja kot moder in kdor zapira svoje ustnice, je cenjen kot razumevajoč človek.
Prg, 18. poglavje
1 § Prekoa želje človek, ki je samega sebe oddvojil, išče in se vmešava z vso modrostjo. 2 § Bedak nima veselja v razumevanju, temveč da njegovo srce lahko odkrije samo sebe. 3 Kadar prihaja zlobni, potem prihaja tudi zaničevanje in s sramoto graja. 4 1 Besede iz človekovih ust so kakor globoke vode in vrelec modrosti kakor tekoč potok. 5 2 Ni dobro sprejeti osebo zlobnega, da pravičnega zruši na sodbi.
6 Bedakove ustnice vstopajo v spor in njegova usta kličejo za udarci. 7 3 Bedakova usta so njegovo uničenje in njegove ustnice so zanka njegovi duši. 8 4 Besede obrekljivcab so kakorc rane in gredo navzdol v najnotranjejšed dele trebuha. 9 Tudi tisti, ki je len v svojem delu, je brat tistemu, ki je velik potratnež. 10 5 Gospodovo ime je močan stolp, pravični priteče vanj in je varen.e 11 §6 Bogataševo premoženje je njegovo môčno mesto in kakor visoko obzidje v njegovi domišljavosti. 12 7 Pred uničenjem je človekovo srce ošabno in pred častjo je ponižnost. 13 Kdor odgovarjaf zadevo, preden jo sliši, mu je to neumnost in sramota. 14 Človekov duh bo podpiral njegovo šibkost, toda kdo lahko prenaša ranjenega duha? 15 Srce razsodnega pridobiva spoznanje, uho modrega pa išče spoznanje. 16 8 Človekovo darilo zanj pripravlja prostor in ga prinaša pred velike ljudi. 17 Kdor je prvi v svoji zadevi, je videti pravičen, toda prihaja njegov sosed in ga preiskuje. 18 Žreb povzroča sporom, da se ustavijo in razdeljuje med mogočnimi. 19 Užaljenega brata je težje pridobiti kakor môčno mesto in njihovi spori so podobni grajskim zapahom. 20 9 Človekov trebuh bo potešen s sadom svojih ust in nasičen bo z donosom svojih ustnic. 21 Smrt in življenje sta v oblasti jezika in tisti, ki ga ljubijo, bodo jedli od njegovega sadu. 22 10 Kdorkoli najde ženo, najde dobro stvar in dosega naklonjenost od Gospoda. 23 Ubogi uporablja rotenja, toda bogataš odgovarja11 surovo. 24 Človek, ki ima prijatelje, se mora kazati prijatelja12 in obstaja prijatelj, ki se drži bližje kakor brat.
Prg, 19. poglavje
1 1 Boljši je ubogi, ki hodi v svoji neoporečnosti, kakor kdor je sprevržen v svojih ustnicah in je bedak. 2 Tudi, da bi bila duša brez spoznanja, to ni dobro in kdor hiti s svojimi stopali, greši. 3 Človekova nespametnost izkrivlja njegovo pot in njegovo srce se razburja zoper Gospoda. 4 2 Premoženje dela mnoge prijatelje, toda reven je ločen od svojega soseda. 5 3 Kriva priča ne bo nekaznovanaa in kdor govori laži, ne bo pobegnil.
6 Mnogi bodo milo prosili naklonjenosti od princev in vsak človek je prijatelj tistemu,b ki daje darila. 7 4 Ubogega sovražijo vsi njegovi bratje, koliko bolj gredo njegovi prijatelji daleč od njega? Zasleduje jih z besedami, vendar mu manjkajo. 8 Kdor pridobiva modrost,c ljubi svojo dušo, kdor ohranja razumevanje, bo našel dobro. 9 5 Kriva priča ne bo nekaznovana in kdor govori laži, bo propadel. 10 Veselje ni spodobno za bedaka, veliko manj6 za služabnika, da vlada nad princi. 11 7 Človekova preudarnostd odlaša njegovo jezo in to je njegova slava, da gre preko prestopka. 12 8 Kraljev bes je kakor rjovenje leva, toda njegova naklonjenost je kakor rosa na travo. 13 9 Nespameten sin je katastrofa svojega očeta in10 ženini spori so nenehno kapljanje. 14 Hiša in bogastva so dediščina od očetov, razsodna11 žena pa je od Gospoda. 15 Lenoba meče v globoko spanje in brezdelna duša bo12 trpela lakoto. 16 13 Kdor varuje zapoved, varuje svojo dušo, toda kdor prezira svoje poti, bo umrl. 17 14 Kdor ima do revnega sočutje, posoja Gospodu in kare je dal, mu bo on poplačal. 18 15 Karaj svojega sina, dokler je upanje in naj tvoja duša ne prizanaša zaradif njegovega joka. 19 Človek velikega besa bo trpel kaznovanje, kajti če ga osvobodiš, boš vendarle moral to ponovno storiti.g 20 Prisluhni nasvetu in sprejmi poučevanje, da boš lahko moder v svojem zadnjem koncu. 21 16 Mnogo naklepov je v človekovem srcu, vendarle [je] Gospodova namera, ki bo obstala. 22 Človekova želja je njegova prijaznost in reven človek je boljši kakor lažnivec. 23 Strah Gospodov se nagiba k življenju in kdor ga ima, bo ostal nasičen, ne bo obiskan z zlom. 24 17 Len človek skriva svojo roko v svojem naročju in jo bo komaj ponovno ponesel k svojim ustom. 25 18 Udari posmehljivca in preprosti se bo čuvalh in grajaj nekoga, ki ima razumevanje in bo razumel spoznanje. 26 Kdor slabi svojega očeta in preganja svojo mater, je sin, ki povzroča sramoto in prinaša grajo. 27 Nehaj, moj sin, poslušati pouk, ki povzroča, da zaideš od besed spoznanja. 28 Brezbožnai priča zasmehuje sodbo in usta zlobnega požirajo krivičnost. 29 Sodbe so pripravljene za posmehljivce in udarci za hrbte bedakov.
Prg, 20. poglavje
1 Vino je zasmehovalec, močna pijača je huda in kdorkoli je s tem zaveden, ni moder. 2 1 Strah pred kraljem je kakor rjovenje leva; kdorkoli ga draži do jeze, greši zoper svojo dušo. 3 Za človeka je čast, da odneha od prepira, toda vsak bedak se bo vmešaval. 4 2 Lenuh ne bo oral zaradi mraza,a zatorej bo prosil v času žetve in ničesar ne bo imel. 5 3 Nasvet v človekovem srcu je podoben globoki vodi, toda razumevajoč človek ga bo izvlekel. 6 § Večina ljudi bo vsakemu razglašala svojo dobroto,b toda kdo lahko najde zvestega človeka? 7 Pravičen človek hodi v svoji neoporečnosti,4 njegovi otroci so blagoslovljeni za njim. 8 Kralj, ki sedi na sodnem prestolu, s svojimi očmi vse zlo razkropi proč. 9 5 Kdo lahko reče: »Svoje srce sem očistil, čist sem pred svojim grehom?« 10 6 Neenake utežic in neenake mere,d oboji so Gospodu podobna ogabnost. 11 Celo otrok je spoznan po svojih dejanjih, če so njegova dela čista in če so ta pravilna. 12 7 Uho, ki sliši in oko, ki vidi, celo oboje je naredil Gospod. 13 8 Ne ljubi spanja, da ne bi prišel v revščino, odpri svoje oči in nasičen boš s kruhom. 14 » To je ničvredno, to je ničvredno,« pravi kupec, toda ko je odšel svojo pot, potem se baha. 15 Je zlato in množica rubinov, toda ustnice spoznanja so dragocen dragulj. 16 §9 Vzemi obleko tistega, ki je pôrok za tujca in vzemi jamstvo od njega za tujo žensko. 17 10 Kruh prevaree je sladek človeku, toda njegova usta bodo potem napolnjena z gramozom. 18 11 Vsak namen je utrjen s posvetovanjem in vojskuješ se z dobrim nasvetom. 19 12 Kdor hodi naokrog kakor obrekljivec, razodeva skrivnosti, zato se ne zapletaj s tistim, ki laskaf s svojimi ustnicami. 20 13 Kdorkoli preklinja svojega očeta ali svojo mater, bo njegova svetilkag ugasnjena v zatemnjeno temo. 21 Dediščina je lahko v začetku naglo pridobljena, toda njen konec ne bo blagoslovljen. 22 14 Ne reci: »Jaz bom poplačal zlo,« temveč čakaj na Gospoda in rešil te bo. 23 15 Različne uteži so ogabnost Gospodu in varljivah tehtnica ni dobra. 24 16 Človekove stopinje so od Gospoda, kako lahko potem človek razume svojo pot? 25 Zanka je človeku, ki požira to, kar je svéto in da po zaobljubah dela poizvedovanje. 26 17 Moder kralj razkropi zlobne in nad njimi vozi z [mlatilnim] kolesom. 27 Človeški duh je Gospodova sveča,i ki preiskuje vse notranje dele trebuha. 28 18 Usmiljenje in resnica ohranjata kralja in njegov prestol drži pokonci usmiljenje. 29 19 Slava mladeničev je njihova moč, lepota starcev pa je siva glava. 30 Modrica od rane očiščujej zlo, tako storijo udarci biča notranjim delom trebuha.
Prg, 21. poglavje
1 Kraljevo srce je v Gospodovi roki kakor vodne reke. Obrača ga kamor hoče. 2 1 Vsaka človekova pot je pravilna v njegovih očeh, toda Gospod preudarja srca. 3 2 Izvajati pravičnost in sodbo je Gospodu bolj sprejemljivo kakor klavna daritev. 4 3 Vzvišena pogled in ponosno srce in oranjeb zlobnih je greh. 5 Misli marljivega se nagibajo samo k obilju, toda od vsakega, ki je nagel, samo za pomanjkanje. 6 4 Pridobivanje zakladov z lažnivim jezikom je ničevost, premetavana sem ter tja, od tistih, ki iščejo smrt. 7 Ropanje zlobnih jihc bo uničilo, ker so odklonili izvrševati sodbo. 8 Človekova pot je kljubovalna in nenavadna, toda glede čistega, njegovo delo je pravilno. 9 5 Bolje je prebivati v kotu hišne strehe kakor s prepirljivod žensko v prostranie hiši. 10 6 Duša zlobnega želi zlo; njegov sosed v njegovih očeh nef najde naklonjenosti. 11 7 Kadar je posmehljivec kaznovan, preprosti postane moder in kadar je moder poučen, prejema znanje. 12 Pravičen človek modro preudarja hišo zlobnega, toda Bog ruši zlobne zaradi njihove zlobnosti. 13 8 Kdorkoli maši svoja ušesa ob joku ubogega, bo tudi sam jokal, toda ne bo uslišan. 14 9 Darilo na skrivnem pomirja jezo, nagrada v naročje pa močan bes. 15 Pravičnim je veselje izvrševati sodbo, toda uničenje bo za delavce krivičnosti. 16 Človek, ki tava izven poti razumevanja, bo ostal v skupnosti mrtvih. 17 Kdor ljubi užitek,g bo revež, kdor ljubi vino in olje, ne bo bogat. 18 10 Zlobni bo odkupnina za pravičnega in prestopnik za poštenega. 19 11 Bolje je prebivati v divjinih kakor s prepirljivo in jezno žensko. 20 Je zaželen zaklad in olje v prebivališču modrega, toda nespameten človek ga zapravlja. 21 Kdor si prizadeva za pravičnostjo in usmiljenjem, najde življenje, pravičnost in čast. 22 §12 Moder človek zmanjšuje mesto mogočnega in podira moč zaupanja iz tega. 23 13 Kdorkoli zadržuje svoja usta in svoj jezik, svojo dušo zadržuje pred težavami. 24 Ponosen in ošaben posmehljivec je njegovo ime, kdor ravna v ponosnemi besu.
25 14 Želja lenega ubija, kajti njegove roke odklanjajo delati. 26 On lakomno hlepi čez ves dan, toda15 pravični daje in ne skopari. 27 16 Klavna daritev zlobnega je ogabnost, koliko bolj, ko to prinaša zj zlobnim umom? 28 17 Krivak priča bo propadla, toda človek, ki posluša, nenehno govori. 29 Zloben človek otrdi svoj obraz, toda kar se tiče poštenega, on uravnaval svojo pot.
30 18 Ne obstaja niti modrost niti razumevanje niti namera zoper Gospoda. 31 19 Konj je pripravljen za dan bitke, toda varnostm je od Gospoda.
Prg, 22. poglavje
1 1 Dobro ime je bolje izbrati kakor velika bogastva in ljubečoa naklonjenost raje kakor srebro in zlato. 2 2 Bogati in revni se srečajo skupaj; Gospod je stvarnik njih vseh. 3 3 Razsoden človek sluti zlo in se skrije, toda naivneži gredo dalje in so kaznovani. 4 4 Sb ponižnostjo in strahom Gospodovim so bogastva, čast in življenje. 5 Trnje in zanke so na poti kljubovalnega; kdor varuje svojo dušo, bo daleč od njih. 6 Vzgajajc otroka na poti,d po kateri bi moral iti, in ko je star, z nje ne bo zašel. 7 Bogati vlada nad revnim in dolžnik je služabnik upniku.e 8 5 Kdor seje krivičnost, bo žel prazne reči in šibaf njegove jeze bo prenehala. 9 6 Kdorg ima radodarno oko, bo blagoslovljen, kajti od svojega kruha daje revnim. 10 7 Spôdi posmehljivca in spor bo šel ven, da, spor in graja se bosta končala. 11 Kdor ljubi čistost srca, bo zaradih milosti njegovih ustnic kralj njegov prijatelj. 12 Gospodove oči varujejo spoznanje in on ruši besedei prestopnika. 13 8 Len človek pravi: »Zunaj je lev, umorjen bom na trgih.« 14 9 Usta tujih žensk so globoka jama, kdor je preziran od Gospoda, bo padel vanjo. 15 Nespametnost je vezana na otrokovo srce, toda svarilna šiba10 jo bo odgnala daleč od njega. 16 § Kdor stiska ubogega, da narastejo njegova bogastva in kdor daje bogatim, bosta zagotovo prišla v potrebo.
17 Nagni svoje uho in prisluhni besedam modrega in svoje srce usmeri k mojemu spoznanju. 18 Kajti to je prijetna stvar, če jih varuješ znotrajj sebe, poleg tega bodo pristojale na tvoje ustnice. 19 Da bo tvoje trdno upanje lahko v Gospodu, sem ti to dal spoznati ta dan, celok tebi. 20 § Mar ti nisem napisal odličnih stvari v nasvetih in spoznanju, 21 da ti lahko dam spoznati zagotovost besed resnice, da boš lahko odgovoril besede resnice tistim, ki pošiljajol k tebi?
22 Ne ropaj revnega, ker je reven,11 niti ne stiskaj prizadetega v velikih vratih. 23 12 Kajti Gospod bo zagovarjal njihovo pravdo in oplenil duše tistih, ki jih plenijo.
24 Ne sklepaj prijateljstva z jeznim človekom in z besnim človekom ne pojdi, 25 da se ne bi naučil njegovih poti in svoji duši prinesel zanko.
26 13 Ne bodi nekdo izmed tistih, ki udarijo v roko ali izmed tistih, ki so pôroki za dolgove. 27 Če nimaš ničesar, s čemer bi plačal, zakaj bi izpod tebe vzel tvojo posteljo? 28 14 Ne odstranjuj starodavnegam mejnika, ki so ga postavili tvoji očetje. 29 Vidiš marljivega človeka v svojem poklicu? Stal bo pred kralji, ne bo stal pred temnimin ljudmi.
Prg, 23. poglavje
1 Kadar sedeš, da ješ z vladarjem, marljivo preudari, kaj je pred teboj 2 in si nastavi nož na vrat, če si požrešen človek. 3 Ne bodi željan njegovih slaščic, kajti le-te so varljiva hrana.
4 1 Ne trudi se biti bogat, odnehaj od svoje modrosti. 5 Hočeš postavitia svoje oči na tisto, česar ni? Kajti bogastva sebi zagotovo delajo peruti; odletijo proč kakor orel proti nebu.
6 Ne jej kruha tistega, ki ima zlobno oko niti si ne želi njegovih okusnih jedi, 7 § kajti kakor misli v svojem srcu, takšen je: »Jej in pij,« ti pravi, toda njegovo srce ni s teboj. 8 Košček, ki si ga pojedel, boš izbljuval in izgubil svoje sladke besede. 9 Ne govôri v ušesa bedaka, kajti preziral bo modrost tvojih besed.
10 2 Ne odstrani staregab mejnika in ne vstopaj na polja osirotelih, 11 kajti njihov odkupitelj je mogočen, zoper tebe bo zagovarjal njihovo pravdo.3
12 Svoje srce usmeri k poučevanju in svoja ušesa k besedam spoznanja. 13 4 Ne zadržuj grajanja pred otrokom, ker če ga udariš s šibo, ne bo umrl. 14 Udaril ga boš s šibo, njegovo dušo pa boš rešil pred podzemljem. 15 Moj sin, če bo tvoje srce modro, se bo moje srce veselilo, celo moje.c 16 Da, moja notranjost se bo veselila, ko tvoje ustnice govorijo prave besede.
17 5 Naj tvoje srce ne zavida grešnikom, temveč sam bodi ves dan v strahu Gospodovem. 18 6 Kajti zagotovo je konec,d in tvoje pričakovanje ne bo odrezano.
19 Prisluhni, ti, moj sin in bodi moder in svoje srce usmerjaj na poti. 20 7 Ne bodi med vinskimi bratci, med upornimi jedci mesa,e 21 kajti pijanec in požeruh bosta prišla k revščini, in zaspanost bo človeka oblekla s cunjami. 22 8 Prisluhni svojemu očetu, ki te je spočel in ne preziraj svoje matere, ko je stara. 23 Kupi resnico in je ne prodaj, tudi modrost, poučevanje in razumevanje. 24 9 Oče pravičnega se bo silno veselil in kdor je spočel modrega otroka, bo zaradi njega imel veselje. 25 Tvoj oče in tvoja mati bosta vesela in tista, ki te je nosila, se bo veselila. 26 Moj sin, daj mi svoje srce in naj tvoje oči opazujejo moje poti.10 27 11 Kajti vlačuga je globok jarek; in tuja ženska je tesna jama. 28 12 Prav tako preži, kakor zaf plenom in povečuje prestopnike med možmi.
29 13 Kdo ima gorje? Kdo ima bridkost? Kdo ima spore? Kdo ima blebetanje? Kdo ima rane brez razloga? Kdo ima rdečino oči? 30 Tisti, ki se dolgo zadržujejo pri vinu; gredo, da iščejo mešano vino. 31 Ne glej na vino, kadar je rdeče, kadar daje svojo barvo v čaši, ko jo pravilno primakneš k sebi. 32 Nazadnje udari kakor kača in piči kakor gad.g 33 Tvoje oči bodo zagledale tujo žensko in tvoje srce bo izreklo sprevržene stvari. 34 Da, ti boš kakor tisti, ki se uleže na sredoh morja ali kakor kdor leži na vrhu jambora. 35 »Udarili so me,« boš rekel in »nisem bil bolan, pretepli so me, pa tega nisem čutil,i kdaj se bom prebudil? Ponovno ga bom poiskal.«
Prg, 24. poglavje
1 Ne bodi1 nevoščljiv zlobnim niti si ne želi biti z njimi. 2 2 Kajti njihovo srce razmišlja uničenje in njihove ustnice govorijo o vragoliji.
3 Z modrostjo je hiša zgrajena in z razumevanjem je utrjena 4 in po spoznanju bodo sobe napolnjene z vsemi dragocenimi in prijetnimi bogastvi. 5 Moder človek je močan,a da, človek spoznanja povečujeb moč. 6 3 Kajti po modrem nasvetu boš vojskoval svojo vojno, in v množici svetovalcev je varnost.c
7 Modrost je za bedaka previsoka, on svojih ust ne odpira v velikih vratih. 8 Kdor snuje delati zlo, bo imenovan [za] pogubno osebo. 9 Misel nespametnosti je greh in posmehljivec je ogabnost ljudem. 10 Če na dan nadloge slabiš, je tvoja moč majhna.d
11 4 Če opustiš osvoboditi tiste, ki so potegnjeni v smrt in tiste, ki so pripravljeni, da bodo umorjeni, 12 če rečeš: »Glej, tega nismo vedeli,« mar ne bo tisti, ki preudarja srce, to premislil? In tisti, ki varuje tvojo dušo, mar tega ne ve? Mar ne bo vsakemu človeku povrnil5 glede na njegova dela?
13 6 Moj sin, jej med, ker je dober in satovje, ki je sladko tvojemue okusu. 14 Takšno bo spoznanje modrosti tvoji duši, ko jo najdeš,7 potem bo nagrada in tvoje pričakovanje ne bo odrezano.
15 Ne preži v zasedi, oh zlobnež, na dom pravičnega, ne uničuj njegovega počivališča, 16 8 kajti pravičen človek pade sedemkrat in ponovno vstane, toda zlobni bo padel v vragolijo.
17 9 Ne veseli se, kadar tvoj sovražnik pada in naj tvoje srce ne bo veselo, ko se spotika, 18 da ne bi tega videl Gospod in gaf to razžali in svoj bes odvrne od njega.
19 10 Ne razburjajg se zaradi hudobnih ljudi niti ne bodi nevoščljiv na zlobne, 20 11 kajti nobene nagrade ne bo za hudobnega človeka, svečah zlobnih bo ugasnjena.
21 § Moj sin, boj se Gospoda in kralja in nič ne imej s tistimi,i ki so nagnjeni k spremembi, 22 kajti njihova katastrofa bo nenadoma vstala in kdo pozna njihov propad?
23 Tudi te stvari pripadajo modremu.12 Ni se dobro ozirati na osebe na sodbi. 24 13 Kdor zlobnemu pravi: »Ti si pravičen,« njega bo ljudstvo preklinjalo, narodi ga bodo prezirali, 25 toda tistim, ki ga oštevajo, bo veselje in nadnje bo prišel doberj blagoslov. 26 Vsak človek bo poljubil ustnice tistega, ki dajek pravilen odgovor. 27 Pripravi svoje delo zunaj in si ga prilagodi, da ti ustreza na polju in potem zgradi svojo hišo.
28 Ne bodi brez razloga priča zoper svojega bližnjega in s svojimi ustnicami ne zavajaj. 29 14 Ne reci: »Tako mu bom storil, kakor je on storil meni. Človeku bom povrnil glede na njegovo delo.«
30 Šel sem mimo polja lenega in mimo vinograda človeka brez razumevanja 31 in glej, vse je bilo preraslo s trnjem in koprive so pokrile njegovo obličje in njegov kamniti zid je bil porušen. 32 Potem sem videl in to dobro preudaril,l pogledal sem na to in prejel poučevanje. 33 15 Še malo spanja, malo dremanja, malo prekrižanih rok za spanje, 34 tako bo tvoja revščina prišla kakor nekdo, ki se klati in tvoja potreba kakor oboroženm človek.
Prg, 25. poglavje
1 Tudi to so Salomonovi pregovori, ki so jih na čisto prepisali možje Ezekíja, Judovega kralja.a
2 Prikrivati stvar je Bogu slava, toda kraljeva čast je, da zadevo preišče. 3 Nebes v višino in zemlje v globino in srce kraljev seb ne da raziskati.
4 Odstrani žlindro od srebra in izšla bo posoda za zlatarja. 5 1 Odstrani zlobnega izpred kralja, pa bo njegov prestol utrjen v pravičnosti.
6 Ne postavic se v prisotnost kralja in ne stoj na kraju vélikih ljudi, 7 2 kajti bolje je, da ti je rečeno: »Pridi sèm gor,« kakor, da boš postavljen nižje v prisotnosti princa, ki so ga tvoje oči videle.
8 Ne pojdi naglo naprej, da se pričkaš, sicer ne bi vedel kaj storiti na koncu le-tega, ko te tvoj sosed osramoti. 9 3 Svojo zadevo razpravljaj s svojim sosedom in skrivnosti ne razkrijd drugemu, 10 da te ne bi, kdor to sliši, osramotil in se tvoje obrekovanje ne odvrne proč.
11 Beseda, primernoe izgovorjena, je podobna jabolkom iz zlata na slikah iz srebra. 12 Kakor uhan iz zlata in ornament iz čistega zlata, takšen je moder grajavec nad poslušnim ušesom. 13 4 Kakor hlad snega v času žetve, tako je zvest poslanec tistim, ki so ga poslali, kajti osvežuje dušo svojih gospodarjev. 14 Kdorkoli se baha z lažnimf darilom, je podoben oblakom in vetru brez dežja. 15 5 Z dolgotrajnim prizanašanjem je princ pregovorjen in blag jezik lomi kost. 16 Si našel med? Jej [ga] toliko, kolikor ti je potrebno, da ne bi bil nasičen z njim in ga izbljuval. 17 Svojeg stopalo umakni od hiše svojega soseda, da seh te ne bi naveličal in te tako zasovražil. 18 Človek, ki prinaša krivo pričevanje zoper6 svojega soseda, je macola, meč in ostra puščica. 19 Zaupanje v nezvestega človeka v času stiske je podobno zlomljenemu zobu in izpahnjenemu stopalu. 20 § Kakor kdor odvzema obleko v hladnem vremenu in kakor kis na soliter, tak je kdor prepeva pesmi potrtemu srcu.
21 7 Če je tvoj sovražnik lačen, mu daj jesti kruha in če je žejen, mu daj piti vode, 22 kajti kopičili boš ognjeno oglje na njegovo glavo in Gospod te bo nagradil. 23 § Severni veter odnašaj dež; tako jezno obličje počne obrekljivemu jeziku. 24 8 Bolje je prebivati v kotu hišne strehe, kakor s prepirljivo žensko in v prostrani hiši. 25 Kakor hladne vode žejni duši, takšne so dobre novice iz daljne dežele. 26 Pravičen človek, padajoč pred zlobnim, je kakor skaljen studenec in pokvarjen izvir. 27 Ni dobro jesti veliko medu. Tako za ljudi to ni slava, da iščejo svojo slavo. 28 9 Kdor nima prevlade nad svojim duhom je podoben mestu, ki je porušeno in brez zidov.
Prg, 26. poglavje
1 Kakor sneg poleti in kakor dež ob času žetve, tako se čast ne poda bedaku. 2 Kakor ptica s potepanjem, kakor lastovka z letenjem, tako prekletstvo brez razloga ne bo prišlo.a 3 1 Bič za konja, uzda za osla in šiba za hrbet bedaka.
4 Bedaku ne odgovori glede na njegovo neumnost, da ne bi bil tudi ti podoben njemu. 5 Odgovori bedaku glede na njegovo neumnost, da on ne bi bil moder v svojib domišljavosti.
6 Kdor pošilja sporočilo po roki bedaka, si odseka stopala in pije škodo.c 7 Nogi hromega nistad enaki; takšna je prispodoba v ustih bedakov. 8 Kakor kdor povežee kamen v pračo, tak je, kdor daje čast bedaku. 9 Kakor gre trn v roko pijanca, taka je prispodoba v ustih bedakov. 10 Velikf Bog, ki je ustvaril vse stvari, nagrajuje tako bedaka kakor prestopnike. 11 2 Kakor se pes vrača k svojemu izbljuvku, tako seg bedak vrača k svoji neumnosti. 12 Ali vidiš modrega človeka v njegovi domišljavosti? Več upanja je za bedaka kakor zanj. 13 3 Len človek pravi: » Tam je lev na poti, lev je na trgih.« 14 Kakor se vrata obračajo na svojih tečajih, tako se leni na svoji postelji. 15 4 Leni skriva svojo roko v svojem naročju, žalostih ga, da jo ponovno prinese k svojim ustom. 16 Lenuh je modrejši v svoji domišljavosti, kakor sedem mož, ki lahko izkažejo razlog. 17 Kdor gre mimo in se vmešavai v prepir, ki mu ne pripada, je podoben tistemu, ki psa zgrabi za ušesa.
18 Kakor zmešan človek, ki meče kosej tlečega lesa, puščice in smrt, 19 tak je človek, ki zavaja svojega bližnjega in pravi: »Ali nisem na zabavi?«
20 Kjerk ni nobenega lesa, tam ogenj poide.5 Tako, kjer ni obrekljivca,l prepir preneha.m 21 6 Kakor je oglje za vročo žerjavico in drva za ogenj, tako je prepirljiv človek za podžiganje prepira. 22 7 Besede obrekljivca so kakor rane in gredo navzdol v najnotranjejšen dele trebuha. 23 Goreče ustnice in zlobno srce sta podobna črepinji, pokriti s srebrovo žlindro.
24 Kdor sovraži, prikrivao s svojimi ustnicami in znotraj sebe shranjuje prevaro; 25 kadar govorip lepo, mu ne verjemi, kajti sedem ogabnosti je v njegovem srcu. 26 Čigar sovraštvo je pokrito sq prevaro, bo njegova zlobnost razkazana pred celotno skupnostjo. 27 8 Kdorkoli koplje jamo, bo padel vanjo, in kdor vali kamen, se bo le-ta vrnil nadenj. 28 Lažniv jezik sovraži tiste, ki so prizadeti z njim in prilizovanje ust dela propad.
Prg, 27. poglavje
1 Ne bahaj1 se z naslednjim dnem;a kajti ne veš, kakšen dan se lahko rodi. 2 Naj te hvali drug človek in ne tvoja usta, tujec in ne tvoje ustnice.
3 Kamen je težakb in pesek ima težo, toda bedakov bes je težji kakor oba skupaj. 4 Bes je krutc in jeza je nezaslišana, toda kdo je zmožen obstati pred zavistjo?d
5 Odprto oštevanje je boljše kakor skrita ljubezen. 6 2 Zveste so rane od prijatelja, toda poljubi sovražnika so varljivi.e 7 3 Sitif duši se satovje gabi, toda lačni duši je vsaka grenka stvar sladka. 8 Kakor ptica, ki se oddaljuje od svojega gnezda, tako je človek, ki se oddaljuje od svojega kraja.
9 Mazilo in dišava razveseljujeta srce, tako počne sladkost človekovega prijatelja sg srčnim nasvetom. 10 Svojega prijatelja in prijatelja svojega očeta ne zapusti niti na dan svoje katastrofe ne pojdi v hišo svojega brata, kajti boljši je sosed, ki je blizu, kakor brat daleč proč.4 11 5 Moj sin, bodi moder in razveseli moje srce, da lahko odgovorim tistemu, ki me graja. 12 6 Razsoden človek sluti zlo in se skrije, toda naivneži gredo dalje in so kaznovani. 13 7 Vzemi obleko tistega, ki je pôrok za tujca in vzemi njegovo jamstvo za tujo žensko. 14 Kdor z močnim glasom blagoslavlja svojega prijatelja, vzdigujoč ga zgodaj zjutraj, se mu bo to štelo [v] prekletstvo.
15 8 Nenehno kapljanje na zelo deževen dan in prepirljiva ženska sta si podobna. 16 Kdorkoli jo skriva, skriva veter in mazilo svoje desnice, ki izdaja samo sebe. 17 Železo ostri železo; tako človek ostri obličje svojega prijatelja. 18 Kdorkoli varuje figovec, bo jedel njegov sad. Tako bo spoštovan, kdor čaka na svojega gospodarja. 19 Kakor v vodi obraz odzdravlja obrazu, tako srce človeka človeku. 20 9 Podzemlje in uničenje nikdar nistah polna, tako človekove oči nikoli niso nasičene. 21 10 Kakor je talilni lonec za srebro in talilna peč za zlato, tak je človek do svoje hvale. 22 Čeprav bi bedaka s tolkačem stolkel v stopi med pšenico, vendarle njegova nespametnost ne bo odšla od njega.
23 Bodi marljiv, da spoznaš stanje svojih tropov in dobroi glej k svojim čredam. 24 Kajti bogastvaj niso na veke in mar se krona prenaša vsakemuk rodu? 25 Seno je odneseno, prikaže se nežna trava in gorska zelišča se zberejo. 26 Jagnjeta so za tvoje oblačilo in kozli so nagrada polja. 27 Imel boš dovolj kozjega mleka za svojo hrano, za hrano svoje družine in za vzdrževanjel svojih dekel.
Prg, 28. poglavje
1 1 Zlobni zbežijo, kadar jih nihče ne preganja, toda pravični so pogumni kakor lev. 2 Zaradi prestopka dežele so številni njeni princi, toda sa človekom razumevanja in spoznanja bo njihova država podaljšana. 3 Revež, ki zatira ubogega, je podoben pometajočemu dežju, kib ne zapušča nobene hrane. 4 Tisti, ki zapuščajo postavo, hvalijo zlobne, toda tisti, ki se držijo postave, se z njimi pričkajo. 5 Hudobneži ne razumejo sodbe, toda tisti, ki iščejo Gospoda, razumejo vse stvari. 6 2 Boljši je ubogi, ki hodi v svoji poštenosti, kakor kdor je sprevržen na svojih poteh, četudi je bogat. 7 3 Kdorkoli se drži postave, je moder sin, toda kdor je družabnikc upornih ljudi, svojega očeta spravlja v sramoto. 8 4 Kdor z obrestmi in nepravičnimd zaslužkom povečuje svoje imetje, ga bo zbiral za tistega, ki bo pomiloval ubogega. 9 Kdor svoje uho obrača stran od poslušanja postave, bo celo njegova molitev ogabnost. 10 5 Kdorkoli pravičnemu povzroči, da zaide na zlo pot, bo tudi sam padel v svojo jamo, toda pošteni bodo imeli v posesti dobre stvari. 11 Bogataš je moder v svojie domišljavosti, toda revni, ki ima razumevanje, ga preiskuje. 12 6 Kadar se pravični ljudje razveseljujejo, je velika slava, toda kadar vstanejo zlobni, je človek skrit.f 13 7 Kdor prikriva svoje grehe,g ne bo uspešen, toda kdorkoli jih priznava in se jim odreka, bo imel usmiljenje. 14 Srečen je človek, ki se vedno boji,8 toda kdor svoje srce zakrkne, bo padel v vragolijo. 15 Kakor rjoveč lev in pohajkujoč medved, tak je zloben vladar nad ubogim ljudstvom. 16 Princ, ki mu manjka razumevanja, je prav tako velik zatiralec, toda kdor sovraži pohlepnost, bo podaljšal svoje dni. 17 9 Človek, ki počne nasilje krvi nad krvjo kateregakoli človeka, bo zbežal v jamo; naj ga nihče ne zadržuje. 18 10 Kdorkoli živi pošteno, bo rešen, toda kdor je na svojih poteh sprevržen, bo naenkrat padel. 19 11 Kdor obdeluje svojo zemljo, bo imel obilo kruha, toda kdor sledi ničevim osebam, bo imel dosti revščine. 20 Zvest človek bo obilen z blagoslovi, toda12 kdor hiti biti bogat, ne bo nedolžen.h 21 13 Ozirati se na osebe ni dobro, kajti za košček kruha se bo ta človek pregrešil. 22 Kdor hitii biti bogat, ima hudobno oko in ne upošteva, da bo nadenj prišla revščina. 23 14 Kdor graja človeka, bo kasneje našel večjo naklonjenost, kakor kdor laska z jezikom. 24 Kdorkoli krade svojemu očetu ali svoji materi in pravi: » To ni prestopek,« isti je družabnik uničevalcu.j 25 15 Kdor je ponosnega srca, razvnema prepir, toda kdor svoje trdno upanje polaga v Gospoda, bo narastel. 26 Kdor zaupa v svoje srce, je bedak, toda kdorkoli hodi modro, bo osvobojen. 27 16 Kdor daje ubogemu, ne bo trpel pomanjkanja, toda kdor zagrinja svoje oči, bo mnogim [v] kletev. 28 17 Kadar zlobni vstajajo, se ljudje skrivajo, toda kadar oni izginejo, pravični narastejo.
Prg, 29. poglavje
1 Tisti,a ki je pogosto grajan, otrjuje svoj vrat; nenadoma bo uničen in to brez rešitve. 2 1 Kadar sob pravični na oblasti, se ljudstvo veseli, toda kadar zlobni rojevajo pravila, ljudstvo žaluje. 3 2 Kdorkoli ljubi modrost, razveseljuje svojega očeta,3 toda kdor se zadržuje s pocestnicami, zapravlja svoje imetje. 4 Kralj s sodbo vzpostavlja deželo, toda kdorc sprejema darila, jo prevrača. 5 Človek, ki laska svojemu bližnjemu, razpenja mrežo za njegova stopala. 6 V prestopku hudobneža je zanka, toda pravični prepeva in se veseli. 7 4 Pravični preudarja stvar ubogega, toda zlobni se na to ne ozira. 8 Posmehljivci mesto privedejod v zanko, toda modri možje odvrnejo bes. 9 Če se moder človek prička z nespametnim človekom, bodisi besni ali se smeje, tam ni počitka. 10 Krvoločneže sovraži poštenega, toda pravični išče njegovo dušo. 11 § Bedak izreka vse svoje mišljenje, toda moder človek ga zadrži za pozneje. 12 Če vladar prisluhne lažem, so vsi njegovi služabniki zlobni. 13 5 Ubog in varljivf človek se skupaj srečata; Gospod razsvetljuje oči obeh. 14 6 Kralju, ki zvesto sodi ubogega, bo njegov prestol utrjen na veke. 15 7 Šiba in opomin dajeta modrost, toda8 otrok, prepuščen samemu sebi, svoji materi prinaša sramoto. 16 Kadar so zlobni pomnoženi, narašča prestopek,9 toda pravični bodo videli njihov padec. 17 Grajaj svojega sina in dal ti bo počitek; da, tvoji duši bo dal veselje.10 18 Kjer ni videnja ljudstvog propada, toda kdor se drži postave, je srečen. 19 Služabnik ne bo grajan z besedami; kajti čeprav razume, ne bo odgovoril. 20 Vidiš človeka, ki je nagel v svojih besedah?h Več upanja je za bedaka kakor zanj. 21 § Kdor svojega služabnika od otroških let prefinjeno vzgaja, mu bo končno postal njegov sin. 22 11 Jezen človek razvnema prepir, besen človek pa je obilen v prestopku. 23 12 Človekov ponos ga bo ponižal, toda spoštovanje bo podpiralo ponižnega v duhu. 24 Kdorkoli je družabnik s tatom, sovraži svojo dušo; sliši preklinjanje, pa tega ne razkriva. 25 Strah pred človekom prinaša zanko, toda kdorkoli svoje trdno upanje polaga v Gospoda, bo varen.i 26 13 Mnogi iščejo vladarjevo naklonjenost,j toda sodba vsakega človeka prihaja od Gospoda. 27 Nepravičen človek je ogabnost pravičnemu in kdor je na svoji poti pošten, je ogabnost zlobnemu.
Prg, 30. poglavje
1 Besede Jakéjevega sina Agúrja, celó prerokba. Človek je govoril Itiélu,a celo Itiélu in Ukálu.b 2 Zagotovo sem bolj surov kakor katerikoli človek in nimam človeškega razumevanja. 3 Niti se nisem učil modrosti niti imelc spoznanja o svétem. 4 Kdo se je povzpel v nebo ali se spustil? Kdo je zbral veter v svoje pesti? Kdo je vode omejil v obleko? Kdo je utrdil vse konce zemlje? Kakšno je njegovo ime in kakšno je ime njegovega sina, če lahko poveš?1 5 2 Vsaka Božja beseda je čista,d on je ščit vsem tem, ki svoje trdno upanje polagajo vanj. 6 Ne dodajaj njegovim besedam, da te ne graja in bi bil spoznan za lažnivca.3
7 Dve stvari sem zahteval od tebe, ne odrekaje mi ju, preden umrem: 8 ničnost in laži odstrani daleč od mene, ne dajaj mi niti revščine niti bogastev,4 hrani me s hrano zamef primerno, 9 5 da ne bi bil sit in te utajilg in rekel: »Kdo je Gospod?« Ali, da ne bi bil reven in kradel in zaman vzel imena svojega Boga.
10 Služabnikah ne zatoži njegovemu gospodarju, da te ne bi ta preklel in bi bil ti spoznan [za] krivega. 11 Je rod, ki preklinja svojega očeta in ne blagoslavlja svoje matere. 12 Je rod, ki je čist v svojih očeh, vendar ni umit pred svojimi umazanostmi. 13 6 Je rod, oh kako vzvišene so njihove oči! In njihove veke so povzdignjene. 14 7 Je rod, katerih zobje so kakor meči in zobje njihove čeljusti kakor noži, da požro uboge z zemlje in pomoči potrebne izmed ljudi.
15 Pijavka ima dve hčeri, kričeč: »Daj, daj.« So tri stvari, ki niso nikoli nasičene, da, štiri stvari ne rečejo: »Dovolji je «: 16 podzemlje in jalova maternica; zemlja, ki ni nasičena z vodo; in ogenj, ki ne govori: »Dovolj je.« 17 Oko, ki zasmehuje svojega očeta in prezira pokoravanje svoji materi, bodo izkljuvali dolinskij krokarji in mladi orli ga bodo pojedli.
18 Tri stvari so, ki so mi prečudovite, da, štiri, ki jih ne poznam: 19 pot orla na nebu; pot kače na skali; pot ladje nak sredini morja; in pot človeka z dekletom. 20 Podobna je pot zakonolomne ženske; jé in si obriše svoja usta ter reče: »Nobene zlobnosti nisem storila.« 21 Zaradi treh stvari je zemlja vznemirjena in zaradi štirih kar ne more prenesti: 22 8 zaradi služabnika, kadar kraljuje; in bedaka, kadar je nasičen s hrano; 23 zaradi zoprne ženske, kadar je poročena; in pomočnice, ki je dedinja svoje gospodarice.
24 Štiri stvari so, ki so majhne na zemlji, toda le-te so silno modre:l 25 9 mravlje niso môčno ljudstvo, vendar svojo hrano pripravljajo poleti; 26 kunci so samo slaboten narod, vendar si svoje hiše naredijo v skalah; 27 leteče kobilice nimajo kralja, pa vendar gredo vse izmed njih sm trumami; 28 pajkovka grabi s svojimi rokami in je v kraljevih palačah.
29 Tri stvari so, ki dobro hodijo, da, štiri so ljubke v hoji: 30 lev, ki je najmočnejši med zvermi in se ne obrača proč zaradi kogarkoli; 31 § hrt;n in tudi kozel; in kralj, zoper katerega ni vstaje. 32 10 Če si nespametno storil s povzdigovanjem samega sebe, ali če snuješ zlo, položi svojo roko na svoja usta. 33 § Zagotovo stepanje mleka prinaša maslo in môčno stiskanje nosu prinaša kri, tako pospeševanje besa prinaša prepir.
Prg, 31. poglavje
1 Besede kralja Lemuéla, prerokba, katero ga je učila njegova mati.a 2 Kaj, moj sin? In kaj, sin moje maternice? In kaj, sin mojih zaobljub? 3 Svoje moči ne daj ženski niti svojih poti tistim, ki uničujejo kralje. 4 To ni za kralje, oh Lemuél, to ni za kralje, da pijejo vino niti za prince močna pijača, 5 da ne bi pili in pozabili postave in izkrivilib sodbo kateregakolic izmed prizadetih. 6 1 Môčno pijačo daj tistemu, ki je pripravljen, da propade in vino tistim, ki so potrtihd src. 7 Naj pije in pozabi svojo revščino in se nič več ne spominja svoje bede. 8 Odpri svoja usta za nemega v imenu vseh takšnih,e ki so določeni k uničenju. 9 Odpri svoja usta, sodi pravično2 in zagovarjaj pravdo ubogega in pomoči potrebnega.
10 [ALEF א] Kdo lahko najde vrlo žensko? Kajti njena vrednost je daleč nad rubini.3 11 [BET ב] Srce njenega moža varno zaupa vanjo, tako da ne bo imel nobene potrebe po plenu. 12 [GIMEL ג] Delala mu bo dobro in ne zla vse dni svojega življenja. 13 [DALET ד] Išče volno in lan in voljno dela s svojimi rokami. 14 [HE ה] Podobna je trgovčevim ladjam, svojo hrano prinaša od daleč. 15 [VAV ו] Tudi vstaja, ko je še noč in daje hrano svoji družini ter obrok svojim deklam. 16 [ZAJIN ז] Prouči polje in ga kupuje;f s sadom svojih rok zasadi vinograd. 17 [HET ח] Svoja ledja opasuje z močjo in utrjuje svoje lakte. 18 [TET ט] Zaznava,g da je njeno trgovsko blago dobro, njena sveča ponoči ne ugasne. 19 [JOD י] Svoje roke polaga k vretenu in njene roke držijo preslico. 20 [KAF כ] Svojoh roko izteguje k ubogemu; da, svoji roki izteguje pomoči potrebnemu. 21 [LAMED ל] Ne boji se snega za svojo družino, kajti vsa njena družina je oblečena s škrlatom.i 22 [MEM מ] Sama izdeluje pokrivala iz tapiserije, njeno oblačilo sta svila in škrlat. 23 [NUN נ] Njen mož je poznan v velikih vratih, ko sedi med starešinami dežele. 24 [SAMEH ס] Ona izdeluje tanko laneno platno in ga prodaja in pasove dostavlja trgovcu. 25 [AJIN ע] Moč in spoštovanje sta njeno oblačilo in veselila se bo v času, ki pride. 26 [PE פ] Svoja usta odpira z modrostjo in na njenem jeziku je postava prijaznosti. 27 [TSADE צ] Dobro gleda na poti svoje družine in ne jé kruha brezdelja. 28 [KOF ק] Njeni otroci vstanejo in jo kličejo blagoslovljena; tudi njen mož in jo hvali. 29 [REŠ ר] Mnoge hčere so storilej krepostno, toda ti jih prekašaš vse. 30 [ŠIN ש] Naklonjenost je varljiva in lepota je prazna, toda ženska, ki se boji Gospoda, bo hvaljena. 31 [TAV ת] Dajte ji od sadu njenih rok in naj jo njena dela hvalijo v velikih vratih.