Četrta Mojzesova knjiga (Numeri) (4 Mz)

4 Mz, 1. poglavje

¹ Gospod je govorila[Leta 1490 pr. Kr.] Mojzesu v Sinajski divjini, v šotorskem svetišču skupnosti, na prvi dan drugega meseca, v drugem letu, potem ko so prišli iz egiptovske dežele, rekoč: ² »Popišite glave vse skupnosti Izraelovih otrók, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, s številom njihovih imen, vsakega moškega po njihovih glavah,1[2 Mz 30,12] ³ od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so zmožni iti na vojsko v Izraelu. Ti in Aron jih preštejta po njihovih vojskah. ⁴ In s teboj bo tam mož iz vsakega rodu; vsak poglavar svoje očetovske hiše.

⁵ To so imena mož, ki bodo stali z vami. Iz Rubenovega rodu: Elicúr,b[Elicúr: hebr. Bog skale.] Šedeúrjevc[Šedeúr: hebr. Razširjevalec svetlobe.] sin. ⁶ Iz Simeona: Šelumiél,d[Šelumiél: hebr. Božji mir.] Curišadájeve[Curišadáj: hebr. Skala vsemogočnega.] sin. ⁷ Iz Juda: Nahšón,f[Nahšón: hebr. Uročevalec.] Aminadábovg[Aminadáb: hebr. Svobodomiselno ljudstvo.] sin. ⁸ Iz Isahárja: Netanél,h[Netanél: hebr. Dan od Boga.] Cuárjevi[Cuár: hebr. Majhen.] sin. ⁹ Iz Zábulona: Eliáb,j[Eliáb: hebr. Bog oče.] Helónovk[Helón: hebr. Močan.] sin. ¹⁰ Izmed Jožefovih otrók: iz Efrájima Elišamá,l[Elišamá: hebr. Bog uslišanja.] Amihúdovm[Amihúd: hebr. Ljudstvo bleska ali odličnosti.] sin; iz Manáseja Gamliél,n[Gamliél: hebr. Božja nagrada.] Pedacúrjevo[Pedacúr: hebr. Skala je odkupila.] sin; ¹¹ iz Benjamina Abidán,p[Abidán: hebr. Oče sodbe, ali, Sodnik.] Gideoníjevq[Gideoní: hebr. Kot vojna.] sin; ¹² iz Dana Ahiézer,r[Ahiézer: hebr. Brat pomoči.] Amišadájevs[Amišadá: hebr. Ljudstvo vsemogočnega.] sin; ¹³ iz Aserja Pagiél,t[Pagiél: hebr. Božja nesreča.] Ohránovu[Ohrán: hebr. Zmešnjavec.] sin; ¹⁴ iz Gada Eljasáf,v[Eljasáf: hebr. Bog je združevalec.] Deguélovw[Deguélov: tudi imenovan: Reguél; [Deguél: hebr. Poznan od Boga].] sin; ¹⁵ iz Neftálija Ahirá,x[Ahirá: hebr. Brat krivice.] Enánovy[Enán: hebr. Ima oči.] sin.« ¹⁶ Ti so bili ugledni izmed skupnosti, princi iz rodov svojih očetov, glave tisočim v Izraelu.

¹⁷ Mojzes in Aron sta vzela te može, ki so bili določeni po njihovih imenih. ¹⁸ Na prvi dan drugega meseca so zbrali vso skupnost in razglasili njihova porekla po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, po njihovih glavah. ¹⁹ Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako jih je preštel v Sinajski divjini. ²⁰ Otroke Rubena, Izraelovega najstarejšega sina, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, po njihovih glavah, vsakega moškega od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; ²¹ tistih, ki so bili izmed njih prešteti, torej iz Rubenovega rodu, je bilo šestinštirideset tisoč petsto.

²² Od Simeonovih otrók, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, tistih, ki so bili izmed njih prešteti, glede na število imen, po njihovih glavah, vsak moški od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; ²³ tistih, ki so bili izmed njih prešteti, torej iz Simeonovega rodu, je bilo devetinpetdeset tisoč tristo.

²⁴ Od Gadovih otrók, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; ²⁵ tistih, ki so bili izmed njih prešteti, torej iz Gadovega rodu, je bilo petinštirideset tisoč šeststo petdeset.

²⁶ Od Judovih otrók, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; ²⁷ tistih, ki so bili izmed njih prešteti, torej iz Judovega rodu, je bilo štiriinsedemdeset tisoč šeststo.

²⁸ Od Isahárjevih otrók, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; ²⁹ tistih, ki so bili izmed njih prešteti, torej iz Isahárjevega rodu, je bilo štiriinpetdeset tisoč štiristo.

³⁰ Od Zábulonovih otrók, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; ³¹ tistih, ki so bili izmed njih prešteti, torej iz Zábulonovega rodu, je bilo sedeminpetdeset tisoč štiristo.

³² Od Jožefovih otrók, namreč od Efrájimovih otrók, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; ³³ tistih, ki so bili izmed njih prešteti, torej iz Efrájimovega rodu, je bilo štirideset tisoč petsto.

³⁴ Od Manásejevih otrók, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; ³⁵ tistih, ki so bili izmed njih prešteti, torej iz Manásejevega rodu, je bilo dvaintrideset tisoč dvesto.

³⁶ Od Benjaminovih otrók, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; ³⁷ tistih, ki so bili izmed njih prešteti, torej iz Benjaminovega rodu, je bilo petintrideset tisoč štiristo.

³⁸ Od Danovih otrók, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; ³⁹ tistih, ki so bili izmed njih prešteti, torej iz Danovega rodu, je bilo dvainšestdeset tisoč sedemsto.

⁴⁰ Od Aserjevih otrók, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; ⁴¹ tistih, ki so bili izmed njih prešteti, torej iz Aserjevega rodu je bilo enainštirideset tisoč petsto.

⁴² Od Neftálijevih otrók, skozi njihove rodove, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; ⁴³ tistih, ki so bili izmed njih prešteti, torej iz Neftálijevega rodu, je bilo triinpetdeset tisoč štiristo.

⁴⁴ To so tisti, ki so bili prešteti, ki so jih Mojzes, Aron in Izraelovi princi prešteli, ki jih je bilo dvanajst mož. Vsak je bil za hišo svojih očetov. ⁴⁵ Tako je bilo vseh teh, ki so bili prešteti izmed Izraelovih otrók, po hiši njihovih očetov, od dvajsetih let starosti in naprej, vseh, ki so bili v Izraelu zmožni iti na vojsko; ⁴⁶ torej vseh, ki so bili prešteti, je bilo šeststo tisoč in tri tisoč petsto petdeset.

⁴⁷ Toda Lévijevci, po rodu njihovih očetov, niso bili šteti mednje. ⁴⁸ Kajti Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ⁴⁹ »Samo rodu Lévijevcev ne boš preštel niti ne popiši njihovih glav izmed Izraelovih otrók, ⁵⁰ temveč boš Lévijevce določil nad šotorskim svetiščem pričevanja in nad vsemi njegovimi posodami in nad vsemi stvarmi, ki temu pripadajo. Nosili bodo šotorsko svetišče in vse njegove posode in mu bodo služili in se utaborili okoli šotorskega svetišča. ⁵¹ Ko se šotorsko svetišče odpravi naprej, ga bodo Lévijevci razdrli, in ko naj bi bilo šotorsko svetišče postavljeno, ga bodo Lévijevci postavili. Tujec, ki se približa, pa bo usmrčen. ⁵² Izraelovi otroci bodo postavili svoje šotore, vsak mož pri svojem taboru in vsak mož pri svojem praporu, po svojih vojskah. ⁵³ Toda Lévijevci bodo taborili naokoli šotorskega svetišča pričevanja, da ne bo besa nad skupnostjo Izraelovih otrók in Lévijevci bodo zadolženi za šotorsko svetišče pričevanja.« ⁵⁴ Izraelovi otroci so storili glede na vse, kar je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so storili.

4 Mz, 2. poglavje

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč: ² »Vsak mož izmed Izraelovih otrók se bo utaboril pri svojem praporu z znamenjem svoje očetne hiše. Taborili bodo daleča[daleč…: hebr. nasproti.] proč od šotorskega svetišča skupnosti.

³ Na vzhodni strani, proti sončnemu vzhodu, bodo taborili tisti od prapora Judovega tabora, po vseh svojih vojskah in Aminadábov sin Nahšón bo poveljnik Judovih sinov. ⁴ Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo štiriinsedemdeset tisoč šeststo. ⁵ Tisti, ki se utaborijo poleg njega bodo iz Isahárjevega rodu in Cuárjev sin Netanél bo poveljnik Isahárjevih otrók. ⁶ Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo štiriinpetdeset tisoč štiristo. ⁷ Potem Zábulonov rod, in Helónov sin Eliáb bo poveljnik Zábulonovih otrók. ⁸ Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo sedeminpetdeset tisoč štiristo. ⁹ Vseh, ki so bili prešteti v Judovem taboru, je bilo sto šestinosemdeset tisoč štiristo, po njihovih vojskah. Ti bodo odpotovali prvi.

¹⁰ Na južni strani bo prapor Rubenovega tabora, glede na njihove vojske in poveljnik Rubenovih otrók bo Šedeúrjev sin Elicúr. ¹¹ Njegove vojske in tistih, ki so bili prešteti, je bilo šestinštirideset tisoč petsto. ¹² Tisti, ki taborijo poleg njega, bodo iz Simeonovega rodu in poveljnik Simeonovih otrók bo Curišadájev sin Šelumiél. ¹³ Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo devetinpetdeset tisoč tristo. ¹⁴ Potem Gadov rod in poveljnik Gadovih sinov bo Reguélovb[Reguélov: tudi imenovan: Deguélov.] sin Eljasáf. ¹⁵ Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo petinštirideset tisoč šeststo petdeset. ¹⁶ Vseh, ki so bili v Rubenovem taboru prešteti po njihovih vojskah, je bilo sto enainpetdeset tisoč štiristo petdeset. Odpotovali bodo drugi.

¹⁷ Potem se bo šotorsko svetišče skupnosti odpravilo naprej, s taborom Lévijevcev v sredi tabora. Kakor taborijo, tako se bodo odpravili naprej, vsak mož na svojem mestu, po svojih praporih.

¹⁸ Na zahodni strani bo prapor Efrájimovega tabora glede na njihove vojske in poveljnik Efrájimovih sinov bo Amihúdov sin Elišamá. ¹⁹ Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo štirideset tisoč petsto. ²⁰ Poleg njega bo Manásejev rod in poveljnik Manásejevih otrók bo Pedacúrjev sin Gamliél. ²¹ Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo dvaintrideset tisoč dvesto. ²² Potem Benjaminov rod in poveljnik Benjaminovih otrók bo Gideoníjev sin Abidán. ²³ Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo petintrideset tisoč štiristo. ²⁴ Vseh, ki so bili po njihovih vojskah prešteti iz Efrájimovega tabora, je bilo sto osem tisoč sto. Naprej bodo šli tretji.

²⁵ Prapor Danovega tabora bo na severni strani po njihovih vojskah in poveljnik Danovih otrók bo Amišadájev sin Ahiézer. ²⁶ Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo dvainšestdeset tisoč sedemsto. ²⁷ Tisti, ki taborijo poleg njega, bodo iz Aserjevega rodu in poveljnik Aserjevih otrók bo Ohránov sin Pagiél. ²⁸ Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo enainštirideset tisoč petsto.

²⁹ Potem Neftálijev rod in poveljnik Neftálijevih otrók bo Enánov sin Ahirá. ³⁰ Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo triinpetdeset tisoč štiristo. ³¹ Vseh tistih, ki so bili prešteti v Danovem taboru, je bilo sto sedeminpetdeset tisoč šeststo. Ti bodo s svojimi prapori šli zadnji.«

³² To so tisti, ki so bili prešteti izmed Izraelovih otrók, po hiši njihovih očetov. Vseh tistih, ki so bili prešteti iz taborov, po njihovih vojskah, je bilo šeststo tri tisoč petsto petdeset. ³³ Toda Lévijevci niso bili šteti med Izraelove otroke, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. ³⁴ Izraelovi otroci so storili glede na vse, kar je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so se utaborili po svojih praporih in tako so se odpravili, vsakdo po svojih družinah, glede na hišo njihovih očetov.

4 Mz, 3. poglavje

¹ Tudi to so rodovi Arona in Mojzesa na dan, ko je Gospod govoril z Mojzesom na gori Sinaj. ² To so imena Aronovih sinov: prvorojenec1[2 Mz 6,23] Nadáb in Abihú, Eleazar ter Itamár. ³ To so imena Aronovih sinov, duhovnikov, ki so bili maziljeni, ki jiha[ki jih…: hebr. katerih roko je napolnil.] je uméstil, da služijo v duhovniški službi. ⁴ Nadáb in Abihú sta umrlab[Leta 1490 pr. Kr.] pred Gospodom, ko sta v Sinajski divjini, pred Gospodom, darovala tuj ogenj in nista imela nobenih otrók. Eleazar in Itamár pa sta služila v duhovniški službi v pogledu Arona, njunega očeta.2[3 Mz 10,1; 4 Mz 26,61; 1 Krn 24,2]

⁵ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ⁶ »Lévijev rod privedi bliže in postavi jih pred duhovnika Arona, da mu bodo lahko služili. ⁷ Pazili bodo na njegovo zadolžitev in zadolžitev celotne skupnosti pred šotorskim svetiščem skupnosti, da opravljajo službo šotorskega svetišča. ⁸ Pazili bodo na vse priprave šotorskega svetišča skupnosti in zadolžitev Izraelovih otrók, da opravljajo službo šotorskega svetišča. ⁹ Lévijevce boš dal Aronu in njegovim sinovom. Oni so izmed Izraelovih otrók v celoti izročeni njemu. ¹⁰ Določil boš Arona in njegova sinova in onadva bosta pazila na duhovniško službo, tujec pa, ki pride blizu, bo usmrčen.« ¹¹ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ¹² »Glej, jaz sem vzel Lévijevce izmed Izraelovih otrók namesto vsega prvorojenega, kar odpre maternico med Izraelovimi otroki, zato bodo Lévijevci moji, ¹³ ker so vsi prvorojenci moji. Kajti na dan, ko sem udaril vse prvorojeno3[2 Mz 13,2; 2 Mz 13,12; 3 Mz 27,26; 4 Mz 8,16; Lk 2,23] v egiptovski deželi, sem si posvetil vse prvorojeno v Izraelu, tako človeka kakor žival; moji bodo. Jaz sem Gospod.«

¹⁴ Gospod je Mojzesu spregovoril v Sinajski divjini, rekoč: ¹⁵ »Preštej Lévijeve otroke po hiši njihovih očetov, po njihovih družinah; štel boš vsakega moškega, starega en mesec in več.« ¹⁶ Mojzes jih je preštel glede na Gospodovoc[Gospodovo…: hebr. Gospodova usta.] besedo, kakor mu je bilo zapovedano.4[2 Mz 6,16; 4 Mz 26,57; 1 Krn 6,11] ¹⁷ To so bili Lévijevi sinovi po njihovih imenih: Geršón, Kehát in Merarí. ¹⁸ To so imena Geršónovih sinov po njihovih družinah: Libni in Šimí. ¹⁹ Kehátovi sinovi po njihovih družinah: Amrám, Jichár, Hebrón in Uziél. ²⁰ Meraríjevi sinovi po njihovih družinah: Mahlí in Muší. To so družine Lévijevcev, glede na hišo njihovih očetov. ²¹ Od Geršóna je bila družina Libníjevcev in družina Šimíjevcev. To so družine Geršónovcev. ²² Tistih, ki so bili izmed njih prešteti, glede na število vseh moških, starih en mesec in več, torej tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo sedem tisoč petsto. ²³ Družine Geršónovcev bodo taborile za šotorskim svetiščem proti zahodu. ²⁴ Poglavar očetove hiše Geršónovcev bo Eljasáf,d[Eljasáf: hebr. Bog je zbiralec.] Laélove[Laél: hebr. Pripada Bogu.] sin. ²⁵ Zadolžitev Geršónovih sinov v šotorskem svetišču skupnosti bo šotorsko svetišče in šotor, njegovo pokrivalo, tanka preproga za vrata šotorskega svetišča skupnosti, ²⁶ tanke preproge dvora, zavesa za vrata dvora, ki je ob šotorskem svetišču in naokoli ob oltarju in njene vrvice za vse vrste dela.

²⁷ Od Keháta je bila družina Amrámovcev, družina Jichárovcev, družina Hebróncev in družina Uziélovcev; to so družine Kehátovcev. ²⁸ Število vseh moških, starih en mesec in več, je bilo osem tisoč šeststo, ki pazijo na zadolžitev svetišča. ²⁹ Družine Kehátovih sinov bodo taborile na strani šotorskega svetišča proti jugu. ³⁰ Poglavar očetove hiše Kehátovih družin bo Uziélov sin Elicafán.f[Elicafán: hebr. Bog zaklada.] ³¹ Njihova zadolžitev bo skrinja, miza, svečnik, oltarji, posode svetišča, s katerimi služijo, tanka preproga in vse delo pri tem. ³² Eleazar, sin duhovnika Arona, bo vodja nad vodji Lévijevcev in imel bo nadzor nad tistimi, ki pazijo na zadolžitev svetišča.

³³ Od Meraríja je bila družina Mahlíjevcev in družina Mušíjevcev; to so družine Meraríjevcev. ³⁴ Tistih, ki so bili izmed njih prešteti, glede na število, vseh moških starih en mesec in več, je bilo šest tisoč dvesto. ³⁵ Vodja hiše očetov Meraríjeve družine je bil Abihájilin sin Curiél; ti bodo taborili na strani šotorskega svetišča proti severu. ³⁶ Podg[Pod…: hebr. Služba zadolžitve.] oskrbo in zadolžitvijo Meraríjevih sinov bodo deske šotorskega svetišča, njegovi zapahi, njegovi stebri, njegovi podstavki in vse njegove posode in vse, kar služi k temu ³⁷ in stebri dvora naokoli, njihovi podstavki, njihovi količki in njihove vrvice.

³⁸ Toda tisti, ki so se utaborili pred šotorskim svetiščem proti vzhodu, torej pred šotorskim svetiščem skupnosti proti vzhodu, bodo Mojzes, Aron in njegovi sinovi, ki pazijo na zadolžitev svetišča, za službo Izraelovih otrók. Tujec, ki pride blizu, pa bo usmrčen. ³⁹ Vseh, ki so bili prešteti izmed Lévijevcev, ki sta jih Mojzes in Aron preštela na Gospodovo zapoved, po njihovih družinah, vseh moških starih en mesec in več, je bilo dvaindvajset tisoč.

⁴⁰ Gospod je rekel Mojzesu: »Preštej vse prvorojene moške izmed Izraelovih otrók, stare en mesec in več in vzemi število njihovih imen. ⁴¹ Zame boš vzel Lévijevce (Jaz sem Gospod ) namesto vseh prvorojencev med Izraelovimi otroki in živino Lévijevcev namesto vseh prvencev izmed živine Izraelovih otrók.« ⁴² Mojzes jih je preštel, kakor mu je zapovedal Gospod, vse prvorojene med Izraelovimi otroki. ⁴³ Vseh prvorojenih moških po številu imen, starih en mesec in več, izmed tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo dvaindvajset tisoč dvesto triinsedemdeset.

⁴⁴ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ⁴⁵ »Vzemi Lévijevce namesto vseh prvorojencev med Izraelovimi otroki in živino Lévijevcev namesto njihove živine, in Lévijevci bodo moji. Jaz sem Gospod. ⁴⁶ Za tiste, ki naj bi bili odkupljeni izmed dvesto triinsedemdesetih prvorojencev Izraelovih otrók, ki jih je več kot Lévijevcev, ⁴⁷ boš vzel pet šeklov po glavi, po svetiščnem šeklu jih boš vzel; (šekel5[2 Mz 30,13; 3 Mz 27,25; 4 Mz 18,16; Ezk 45,12] je dvajset ger). ⁴⁸ Denar, s katerim naj bo preostanek odkupljen, pa boš dal Aronu in njegovim sinovom.« ⁴⁹ Mojzes je vzel odkupitveni denar od tistih, ki so preostali nad tistimi, ki so bili odkupljeni po Lévijevcih. ⁵⁰ Od prvorojencev Izraelovih otrók je vzel denar: tisoč tristo petinšestdeset šeklov po svetiščnem šeklu. ⁵¹ Mojzes je denar od tistih, ki so bili odkupljeni, dal Aronu in njegovim sinovom, glede na Gospodovo besedo, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

4 Mz, 4. poglavje

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč: ² »Popišita glave sinov Kehátovih sinov, izmed Lévijevih sinov, po njihovih družinah, po hišah njihovih očetov, ³ od tridesetega leta starosti in navzgor, celo do petdesetega leta starosti, vse, ki vstopijo v služenje, da opravljajo delo v šotorskem svetišču skupnosti. ⁴ To bo služba Kehátovih sinov v šotorskem svetišču skupnosti glede najsvetejših stvari.

⁵ Ko se tabor odpravi naprej, bodo prišli Aron in njegovi sinovi in sneli zaslanjajoče zagrinjalo in z njim pokrili skrinjo pričevanja ⁶ in nanjo bodo položili pokrivalo iz jazbečevih kož in nad tem bodo razgrnili pregrinjalo, v celoti iz modre in vanjo vstavili njena drogova. ⁷ Na mizi1[2 Mz 25,30] hlebov navzočnosti bodo razprostrli pregrinjalo iz modre in nanjo položili sklede, žlice, skledice in pokrivala, da jih s tem pokrijejo,a[pokrijejo: hebr. izlijejo.] in na njej bo neprenehoma kruh. ⁸ Nanjo bodo razprostrli pregrinjalo iz škrlata in isto pokrili s pokrivalom iz jazbečevih kož in vanjo vstavili njena drogova. ⁹ Vzeli bodo pregrinjalo iz modrega in pokrili svečnik2[2 Mz 25,24] svetlobe in njegove svetilke, njegove utrinjače, njegove pladnje za utrinke3[2 Mz 25,38] in vse njegove oljne posode, s katerimi mu služijo, ¹⁰ in z vsemi posodami ga bodo položili znotraj pokrivala iz jazbečevih kož in ga položili na nosila. ¹¹ Nad zlatim oltarjem bodo razprostrli modro pregrinjalo in ga pokrili s pokrivalom iz jazbečevih kož in vstavili njegova drogova. ¹² Vzeli bodo vse priprave služenja, s katerimi služijo v svetišču in jih položili v modro pregrinjalo in jih pokrili s pokrivalom iz jazbečevih kož in jih bodo dali na nosila. ¹³ Iz oltarja bodo vzeli proč pepel in nanj razprostrli vijolično pregrinjalo ¹⁴ in nanj bodo položili vse njegove posode, s katerimi služijo okrog njega, torej kadilnice, kavlje za meso, lopate, umivalnike,b[umivalnike: ali, skledice.] vse oltarne posode, in nanje bodo razprostrli pokrivalo iz jazbečevih kož in vstavili njegova drogova. ¹⁵ Ko Aron in njegovi sinovi končajo s pokrivanjem svetišča in vseh posod svetišča, ko se bo tabor odpravil naprej, potem bodo prišli Kehátovi sinovi, da ga nosijo, toda ne bodo se dotaknili nobene svéte stvari, da ne umrejo. Te stvari so breme Kehátovih sinov v šotorskem svetišču skupnosti.

¹⁶ K služenju Aronovega sina Eleazarja, duhovnika, spada olje za svetlobo, dišeče4[2 Mz 30,34] kadilo, dnevna jedilna daritev, mazilno5[2 Mz 30,23] olje in nadzor vsega svetišča in vsega, kar je v njem, v svetišču in v njegovih posodah.«

¹⁷ Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč: ¹⁸ »Ne odsekajta rodu družin Kehátovcev izmed Lévijevcev, ¹⁹ temveč jim tako storite, da bodo lahko živeli in ne umrli, ko se približajo najsvetejšim stvarem. Aron in njegovi sinovi bodo vstopili in določili vsakega k njegovi službi in k njegovemu bremenu, ²⁰ toda ne bodo vstopili, da bi videli, ko se svéte stvari pokrivajo, da ne umrejo.«

²¹ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ²² »Popiši tudi glave Geršónovih sinov, po hišah njihovih očetov, po njihovih družinah. ²³ Preštel jih boš od tridesetega leta starosti in navzgor, do petdesetega leta starosti; vse, ki vstopijo, da opravijoc[opravijo…: hebr. bojujejo vojskovanje.] služenje, da opravijo delo v šotorskem svetišču skupnosti. ²⁴ To je služba družin Geršónovcev, da služijo in za bremena.d[bremena: ali, voz.] ²⁵ Nosili bodo zavese šotorskega svetišča in šotorsko svetišče skupnosti, njegovo pokrivalo, pokrivalo iz jazbečevih kož, ki je nad njim, tanko preprogo za vrata šotorskega svetišča skupnosti, ²⁶ tanke preproge dvora, tanko preprogo za vrata velikih vrat dvora, ki je pri šotorskem svetišču in pri oltarju naokoli, njihove vrvice in vse priprave njihove službe in vse, kar je narejeno zanje; tako bodo služili. ²⁷ Po določitvie[določitvi: hebr. ustih.] Arona in njegovih sinov bo vsa služba Geršónovih sinov v vseh njihovih bremenih in v vseh njihovih službah, in v stražo jim boste določili vsa njihova bremena. ²⁸ To je služba družin Geršónovih sinov v šotorskem svetišču skupnosti in njihova straža bo pod roko Itamárja, sina duhovnika Arona.

²⁹ Kar se tiče Meraríjevih sinov, jih boš preštel po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov. ³⁰ Preštel jih boš od tridesetega leta starosti in navzgor, torej do petdesetega leta starosti, vsakega, ki vstopa v službo,f[službo…: hebr. vojskovanje.] da opravlja delo šotorskega svetišča skupnosti. ³¹ To je zadolžitev njihovega bremena, glede na vso njihovo službo v šotorskem svetišču skupnosti: deske6[2 Mz 26,15] šotorskega svetišča, njegove zapahe, njegove stebre, njegove podstavke, ³² stebre dvora naokoli, njegove podstavke, njegove količke, njihove vrvice z vsemi njihovimi pripravami in z vso njihovo službo, in po imenu boš določil priprave zadolžitve njihovega bremena. ³³ To je služba družin Meraríjevih sinov, glede na vso njihovo službo v šotorskem svetišču skupnosti, pod roko Itamárja, sina duhovnika Arona.«

³⁴ Mojzes, Aron in vodje skupnosti so prešteli sinove Kehátovcev po njihovih družinah in po hiši njihovih očetov ³⁵ od tridesetega leta starosti in navzgor, torej do petdesetega leta starosti, vsakega, ki vstopa v službo zaradi dela v šotorskem svetišču skupnosti. ³⁶ Tistih, ki so bili izmed njih prešteti, po njihovih družinah, je bilo dva tisoč sedemsto petdeset. ³⁷ To so bili tisti, ki so bili prešteti izmed družin Kehátovcev, vsi, ki lahko opravljajo službo v šotorskem svetišču skupnosti, ki sta jih Mojzes in Aron preštela glede na Gospodovo zapoved po Mojzesovi roki. ³⁸ Tistih, ki so bili prešteti izmed Geršónovih sinov, po njihovih družinah in po hiši njihovih očetov, ³⁹ od tridesetega leta starosti in navzgor, torej do petdesetega leta starosti, vsakega, ki vstopa v službo zaradi dela v šotorskem svetišču skupnosti, ⁴⁰ torej tistih, ki so bili izmed njih prešteti, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, je bilo dva tisoč šeststo trideset. ⁴¹ To so tisti, ki so bili prešteti izmed družin Geršónovih sinov, izmed vseh, ki lahko opravljajo službo v šotorskem svetišču skupnosti, ki sta jih Mojzes in Aron preštela glede na Gospodovo zapoved.

⁴² Tistih, ki so bili prešteti izmed družin Meraríjevih sinov, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, ⁴³ od tridesetega leta starosti in navzgor, torej do petdesetega leta starosti, vsakega, ki vstopa v službo zaradi dela v šotorskem svetišču skupnosti, ⁴⁴ torej tistih, ki so bili izmed njih prešteti, po njihovih družinah, je bilo tri tisoč dvesto. ⁴⁵ To so tisti, ki so bili prešteti izmed družin Meraríjevih sinov, ki sta jih Mojzes in Aron preštela glede na Gospodovo besedo, po Mojzesovi roki. ⁴⁶ Vseh tistih, ki so bili prešteti izmed Lévijevcev, ki so jih Mojzes, Aron in Izraelovi vodje prešteli, po njihovih družinah in po hiši njihovih očetov, ⁴⁷ od tridesetega leta starosti in navzgor, torej do petdesetega leta starosti, vsakega, ki je prišel, da opravlja službo služenja in službo bremena v šotorskem svetišču skupnosti, ⁴⁸ torej tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo osem tisoč petsto osemdeset. ⁴⁹ Glede na Gospodovo zapoved so bili prešteti po Mojzesovi roki, vsak glede na svojo službo in glede na svoje breme. Tako jih je preštel, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

4 Mz, 5. poglavje

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ² »Zapovej Izraelovim otrokom, da naj iz tabora odstranijo1[3 Mz 13,3] vsakega gobavca in vsakega, ki ima izliv2[3 Mz 15,2] in vsakogar, ki je omadeževan z mrtvim.3[3 Mz 21,1] ³ Tako moškega in žensko boste poslali ven. Zunaj tabora jih boste poslali, da ne omadežujejo svojih taborov, v sredi katerih prebivam.« ⁴ Izraelovi otroci so tako storili in jih poslali ven, zunaj tabora. Kakor je Gospod spregovoril Mojzesu, tako so Izraelovi otroci storili.

⁵ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ⁶ »Govôri Izraelovim otrokom: ›Kadar bosta moški ali ženska zagrešila kakršenkoli greh, ki ga ljudje zagrešijo, da storita prestopek zoper Gospoda in da je oseba kriva,4[3 Mz 5,1-4; [3 Mz 5,14–6,7]] ⁷ potem bosta priznala svoj greh, ki sta ga storila. In svoj prestopek bo poplačal z5[3 Mz 6,5] glavnico in ji dodal peti del od tega in to bo dal tistemu, zoper katerega je kršil. ⁸ Toda če človek nima nobenega sorodnika, da mu povrne prestopek, naj prestopek poplača Gospodu, celo duhovniku, poleg ovna sprave, s čimer bo zanj opravljena sprava. ⁹ Vsaka dariteva[daritev: ali, vzdigovalna daritev.] vseh svétih stvari Izraelovih otrók, ki jih prinesejo duhovniku, bo njegova. ¹⁰ Vse človekove posvečene stvari bodo njegove; karkoli katerikoli človek daje duhovniku, to bo njegovo.‹«6[3 Mz 10,12]

¹¹ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ¹² »Govorite Izraelovim otrokom in jim recite: ›Če žena kateregakoli moškega zaide proč in zoper njega zagreši prestopek ¹³ in moški z njo meseno leži in je to skrito pred očmi njenega moža in je zadržano zaprto in je ona omadeževana in tam ni nobene priče zoper njo niti ona ni zasačena, ¹⁴ in pride nanj duh ljubosumnosti in je ljubosumen na svojo ženo in je ona omadeževana, ali če pride nanj duh ljubosumnosti in je ljubosumen na svojo ženo, pa ona ni omadeževana, ¹⁵ potem bo moški svojo ženo privedel k duhovniku in zanjo prinesel dar, desetino škafa ječmenove moke. Na to ne bo izlil olja niti nanj ne bo položil kadila, kajti to je daritev ljubosumnosti, daritev spominjanja, da bi v spomin privedla krivičnost. ¹⁶ Duhovnik jo bo privedel bliže in jo postavil pred Gospoda. ¹⁷ Duhovnik bo vzel svéto vodo v lončeni posodi in od prahu, ki je na tleh šotorskega svetišča, bo duhovnik vzel in to dal v vodo. ¹⁸ Duhovnik bo žensko postavil pred Gospoda in odkril glavo ženske in v njene roke dal daritev spominjanja, kar je daritev ljubosumja. Duhovnik bo imel v svoji roki grenko vodo, ki povzroča prekletstvo, ¹⁹ in duhovnik ji bo s prisego naročil ter ženski rekel: ›Če s teboj ni ležal noben moški in če nisi zašla v nečistost z drugimb[z drugim…: hebr. in si bila pod oblastjo svojega moža, hebr. pod svojim možem.] namesto svojega moža, bodi čista pred to grenko vodo, ki povzroča prekletstvo. ²⁰ Toda če si zašla k drugemu namesto svojega moža in če si omadeževana in je poleg tvojega moža s teboj ležal nek moški, ²¹ potem bo duhovnik žensko zaprisegel s prisego prekletstva in duhovnik bo ženski rekel: ›Gospod naj te naredi za prekletstvo in prisego med tvojim ljudstvom, ko Gospod tvojemu stegnu stori, da zgnijec[zgnije: hebr. upade.] in tvoj trebuh oteče, ²² in ta voda, ki povzroča prekletstvo, bo šla v tvojo notranjost, da tvojemu trebuhu povzroči, da oteče in tvojemu stegnu, da zgnije.‹ In ženska naj reče: ›Amen, amen.‹d[Beseda amen izvira iz hebrejščine, natančneje iz besede אָמֵן (āmēn), ki pomeni ›resnično‹, ›zanesljivo‹ ali ›naj bo tako‹. Koren je v hebrejskem glagolu אמן (aman), ki pomeni ›biti trden‹, ›zanesljiv‹ ali ›potrditi‹. V judovski tradiciji se je ›amen‹ uporabljal kot potrditev ali strinjanje z molitvijo, blagoslovom ali izjavo, kar je pomenilo, da govorec sprejema ali potrjuje resničnost izrečenega. Iz judovstva se je beseda prenesla v krščanstvo in islam (آمين (āmīn), kjer ohranja podoben pomen – izraz soglasja, potrditve ali zaupanja v molitev ali izjavo.] ²³ Duhovnik bo ta prekletstva zapisal v knjigo in jih spral z grenko vodo. ²⁴ Žensko bo primoral, da pije grenko vodo, ki povzroča prekletstvo in voda, ki povzroča prekletstvo, bo vstopila vanjo in postala grenka. ²⁵ Potem bo duhovnik vzel daritev ljubosumnosti iz roke ženske in daritev bo majal pred Gospodom in jo daroval na oltarju. ²⁶ Duhovnik bo vzel prgišče daritve, torej njen spomin in to sežgal na oltarju in potem bo ženski naredil, da spije vodo. ²⁷ Ko jo je primoral piti vodo, potem se bo zgodilo, da če je omadeževana in je storila prestopek zoper svojega moža, da bo voda, ki povzroča prekletstvo, vstopila vanjo in postala grenka in njen trebuh bo otekel in njeno stegno bo zgnilo, in ženska bo prekletstvo med svojim ljudstvom. ²⁸ Če pa ženska ni omadeževana, temveč je čista, potem naj bo prosta in bo spočela seme.7[[1 Mz 25,5-7]; [1 Mz 25,21]; [1 Mz 30,2]; [1 Mz 30,22-23]; [1 Sam 2,5]; [Ps 68,6]; [Ps 113,9]; [Iz 54,1]; [Lk 1,13-15]; [Gal 4,27]] ²⁹ To je postava ljubosumnosti, ko žena zaide k drugemu namesto svojega moža in je omadeževana ³⁰ ali kadar pride nadenj duh ljubosumnosti in je ljubosumen na svojo ženo in bo ženo postavil pred Gospoda in bo duhovnik nad njo izvršil vso to postavo. ³¹ Potem bo mož brez krivde pred krivičnostjo, ta ženska pa bo nosila svojo krivičnost.‹«

4 Mz, 6. poglavje

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ² »Govôri Izraelovim otrokom in jim reci: ›Kadar se bosta mož ali ženska oddvojila, da zaobljubitaa[zaobljubita…: ali, se naredita nazirca.] zaobljubo nazirca, da se oddvojita Gospodu, ³ se bo on ločil od vina in močne pijače in ne bo pil vinskega kisa ali kisa močne pijače niti ne bo pil nobene žgane pijače iz grozdnih jagod niti ne bo jedel sočnih ali posušenih grozdnih jagod. ⁴ Vse dni svojeb[svoje…: ali, svojega nazirstva.] oddvojitve ne bo jedel ničesar, kar je narejeno iz vinskec[vinske…: hebr. vina vinske trte.] trte, od pešk celo do lupine. ⁵ Vse dni zaobljube svoje oddvojitve na njegovo glavo ne bo prišla britev.1[Sod 13,5; 1 Sam 1,11] Dokler se ne dopolnijo dnevi, za katere se je oddvojil Gospodu, bo svét in bo lasne pramene svoje glave pustil rasti. ⁶ Vse dni, ko je oddvojen Gospodu, ne bo prišel k nobenemu truplu. ⁷ Sebe ne bo omadeževal zaradi svojega očeta ali zaradi svoje matere ali zaradi svojega brata ali zaradi svoje sestre, ko ti umrejo; ker je na njegovi glavi posvetitevd[posvetitev: hebr. oddvojitev.] njegovega Boga. ⁸ Vse dni svoje oddvojitve je svét Gospodu. ⁹ Če katerikoli moški poleg njega nenadoma umre in je ta omadeževal glavo njegove posvetitve, potem bo svojo glavo obril na dan svojega očiščenja, na sedmi dan jo bo obril. ¹⁰ Na osmi dan bo duhovniku, k vratom šotorskega svetišča skupnosti, prinesel dve grlici ali dva mlada goloba ¹¹ in duhovnik bo enega daroval za daritev za greh, drugega pa za žgalno daritev in zanj opravil spravo, kajti ta je grešil pri mrtvem in ta isti dan bo njegovo glavo posvetil. ¹² Gospodu bo posvetil dneve svoje oddvojitve in prinesel bo enoletno jagnje za daritev za prestopek, toda dneve,e[dneve…: hebr. dnevi, ki so bili prej, bodo padli.] ki so bili prej, bo izgubil, ker je bila njegova oddvojitev omadeževana.

¹³ To je postava nazirca, ko se dopolnijo dnevi njegove oddvojitve. Priveden bo k vratom šotorskega svetišča skupnosti ¹⁴ in svoj dar bo daroval Gospodu: eno jagnje moškega spola prvega leta brez pomanjkljivosti za žgalno daritev, eno enoletno jagnjico brez pomanjkljivosti za daritev za greh, enega ovna brez pomanjkljivosti za mirovne daritve, ¹⁵ košaro nekvašenega kruha, kolače iz fine moke, umešane z oljem in vaflje iz nekvašenega kruha, pomazane z oljem in njihovo jedilno daritev in njihove pitne daritve. ¹⁶ Duhovnik jih bo prinesel pred Gospoda in daroval bo za njegovo daritev za greh in njegovo žgalno daritev. ¹⁷ Daroval bo ovna za žrtvovanje mirovnih daritev Gospodu s košaro nekvašenega kruha. Duhovnik bo daroval tudi njegovo jedilno daritev in njegovo pitno daritev. ¹⁸ Nazirec bo pri vratih šotorskega svetišča skupnosti obril glavo svoje oddvojitve in vzel bo lase glave svoje oddvojitve in jih položil na ogenj, ki je pod žrtvovanjem mirovnih daritev.2[Apd 21,24] ¹⁹ Duhovnik bo vzel kuhano pleče ovna, en nevzhajan kolač iz košare in en nekvašen vafelj in položil jih bo na roke nazirca, potem ko so lasje njegove oddvojitve obriti. ²⁰ Duhovnik jih bo majal za majalno daritev3[2 Mz 29,27] pred Gospodom. To je svéto za duhovnika, z majalnimi prsmi in plečem vzdigovanja. Nató lahko nazirec pije vino. ²¹ To je postava nazirca, ki se je zaobljubil in od njegovega daru Gospodu za njegovo oddvojitev, poleg tega, kar bo njegova roka dosegla. Glede na zaobljubo, s katero se je zaobljubil, tako mora storiti glede na postavo svoje oddvojitve.‹«

²² Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ²³ »Govôri Aronu in njegovim sinovom, rekoč: ›Na ta način boste blagoslavljali Izraelove otroke in jim govorili: ²⁴ ›Gospod [naj] te blagoslovi in te varuje. ²⁵ Gospod [naj] stori, [da] njegovo obličje zasije nad teboj in ti bo milostljiv. ²⁶ Gospod [naj] dvigne svoje obličje nad teboj in ti da mir.‹ ²⁷ Moje ime bodo polagali na Izraelove otroke; in jaz jih bom blagoslovil.«

4 Mz, 7. poglavje

¹ Pripetilo se je na dan, ko je Mojzes v celoti postavil1[2 Mz 40,18] šotorsko svetišče, ga mazilil, posvetil in vse njegove priprave, oltar in vse njegove posode in jih mazilil ter jih posvetil, ² da so Izraelovi princi, poglavarji hiše njihovih očetov, ki so bili princi rodov ina[in…: hebr. ki so stali.] so bili nad tistimi, ki so bili prešteti, darovali. ³ Svojo daritev so prinesli pred Gospoda: šest pokritih vozov in dvanajst volov; voz za dva izmed princev in za vsakogar vol. Privedli so jih pred šotorsko svetišče. ⁴ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ⁵ »Vzemi jih od njih, da bodo lahko opravljali službo šotorskega svetišča skupnosti, in dal jih boš Lévijevcem, vsakemu možu glede na njegovo službo.« ⁶ Mojzes je vzel vozove in vole ter jih dal Lévijevcem. ⁷ Dva vozova in štiri vole je dal Geršónovim sinovom, glede na njihovo službo. ⁸ Štiri vozove in osem volov je dal Meraríjevim sinovom, glede na njihovo službo, pod roko Itamárja, sina duhovnika Arona. ⁹ Toda Kehátovim sinovom ni dal ničesar, ker je bila služba svetišča, ki jim je pripadala, takšna, da naj bi nosili na svojih ramenih.

¹⁰ Princi so darovali za posvetitev oltarja na dan, ko je bil ta maziljen, torej princi so darovali svojo daritev pred oltarjem. ¹¹ Gospod je rekel Mojzesu: »Darovali bodo svojo daritev, vsak princ na svoj dan, za posvetitev oltarja.«

¹² Tisti, ki je svoj dar daroval prvi dan, je bil Aminadábov sin Nahšón iz Judovega rodu. ¹³ Njegov dar je bil en srebrn pladenj, katerega teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba sta bila polna fine moke, umešane z oljem za jedilno2[3 Mz 2,1] daritev, ¹⁴ ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, ¹⁵ en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, ¹⁶ en kozliček od koz za daritev za greh3[3 Mz 4,23] ¹⁷ in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Aminadábovega sina Nahšóna.

¹⁸ Drugi dan je daroval Cuárjev sin Netanél, Isahárjev princ. ¹⁹ Za svoj dar je daroval en srebrn pladenj, njegova teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, ²⁰ ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, ²¹ en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, ²² en kozliček od koz za daritev za greh, ²³ in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Cuárjevega sina Netanéla.

²⁴ Tretji dan je daroval Helónov sin Eliáb, princ Zábulonovih otrók. ²⁵ Njegov dar je bil en srebrn pladenj, njegova teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, ²⁶ ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, ²⁷ en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, ²⁸ en kozliček od koz za daritev za greh, ²⁹ in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Helónovega sina Eliába.

³⁰ Četrti dan je daroval Šedeúrjev sin Elicúr, princ Rubenovih otrók. ³¹ Njegov dar je bil en srebrn pladenj, teže sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, ³² ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, ³³ en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, ³⁴ en kozliček od koz za daritev za greh, ³⁵ in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Šedeúrjevega sina Elicúrja.

³⁶ Peti dan je daroval Curišadájev sin Šelumiél, princ Simeonovih otrók. ³⁷ Njegov dar je bil en srebrn pladenj, njegova teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, ³⁸ ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, ³⁹ en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, ⁴⁰ en kozliček od koz za daritev za greh, ⁴¹ in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Curišadájevega sina Šelumiéla.

⁴² Šesti dan je daroval Deguélov sin Eljasáf, princ Gadovih otrók. ⁴³ Njegov dar je bil en srebrn pladenj, teže sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, ⁴⁴ ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, ⁴⁵ en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, ⁴⁶ en kozliček od koz za daritev za greh, ⁴⁷ in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Deguélovega sina Eljasáfa.

⁴⁸ Sedmi dan je daroval Amihúdov sin Elišamá, princ Efrájimovih otrók. ⁴⁹ Njegov dar je bil en srebrn pladenj, njegova teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, ⁵⁰ ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, ⁵¹ en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, ⁵² en kozliček od koz za daritev za greh, ⁵³ in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Amihúdovega sina Elišamája.

⁵⁴ Osmi dan je daroval Pedacúrjev sin Gamliél, princ Manásejevih otrók. ⁵⁵ Njegov dar je bil en srebrn pladenj, teže sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, ⁵⁶ ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, ⁵⁷ en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, ⁵⁸ en kozliček od koz za daritev za greh, ⁵⁹ in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Pedacúrjevega sina Gamliéla.

⁶⁰ Deveti dan je daroval Gideoníjev sin Abidán, princ Benjaminovih otrók. ⁶¹ Njegov dar je bil en srebrn pladenj, njegova teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, ⁶² ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, ⁶³ en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, ⁶⁴ en kozliček od koz za daritev za greh, ⁶⁵ in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Gideoníjevega sina Abidána.

⁶⁶ Deseti dan je daroval Amišadájev sin Ahiézer, princ Danovih otrók. ⁶⁷ Njegov dar je bil en srebrn pladenj, njegova teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, ⁶⁸ ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, ⁶⁹ en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, ⁷⁰ en kozliček od koz za daritev za greh, ⁷¹ in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Amišadájevega sina Ahiézerja.

⁷² Enajsti dan je daroval Ohránov sin Pagiél, princ Aserjevih otrók. ⁷³ Njegov dar je bil en srebrn pladenj, njegova teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, ⁷⁴ ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, ⁷⁵ en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, ⁷⁶ en kozliček od koz za daritev za greh, ⁷⁷ in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Ohránovega sina Pagiéla.

⁷⁸ Dvanajsti dan je daroval Enánov sin Ahirá, princ Neftálijevih otrók. ⁷⁹ Njegov dar je bil en srebrn pladenj, njegova teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, ⁸⁰ ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, ⁸¹ en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, ⁸² en kozliček od koz za daritev za greh, ⁸³ in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Enánovega sina Ahirája. ⁸⁴ To je bila posvetitev oltarja, na dan, ko je bil ta maziljen po Izraelovih princih: dvanajst pladnjev iz srebra, dvanajst srebrnih skled in dvanajst žlic iz zlata. ⁸⁵ Vsak pladenj iz srebra je tehtal sto trideset šeklov, vsaka skleda sedemdeset. Vse srebrne posode so tehtale dva tisoč štiristo šeklov, po svetiščnem šeklu. ⁸⁶ Zlatih žlic je bilo dvanajst, polnih kadila, ki so tehtale po deset šeklov, po svetiščnem šeklu. Vsega zlata žlic je bilo sto dvajset šeklov. ⁸⁷ Vseh volov za žgalno daritev je bilo dvanajst bikcev, dvanajst ovnov, dvanajst jagnjet prvega leta z njihovo jedilno daritvijo in dvanajst kozličkov od koz za daritev za greh. ⁸⁸ Vseh volov za žrtvovanje mirovnih daritev je bilo štiriindvajset in štirje bikci, šestdeset ovnov, šestdeset kozlov, šestdeset jagnjet prvega leta. To je bila posvetitev oltarja, potem ko je bil ta maziljen. ⁸⁹ Ko je Mojzes odšel v šotorsko svetišče skupnosti, da govori z njim,b[njim: to je, Bogom.] potem je slišal glas nekoga, ki mu je govoril od sedeža milosti, ki je bil nad skrinjo pričevanja, izmed dveh kerubov; in ta mu je govoril.

4 Mz, 8. poglavje

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ² »Govôri Aronu in mu reci: ›Ko prižigaš1[2 Mz 25,37; 2 Mz 40,25] svetilke, bo sedem svetilk dajalo svetlobo nasproti svečniku.‹« ³ Aron je storil tako. Prižgal je svetilke nasproti svečniku, kakor je Gospod zapovedal2[2 Mz 25,31] Mojzesu. ⁴ To delo svečnika je bilo iz kovanega zlata, njegovo telo, do njegovih cvetov, je bilo kovano3[2 Mz 25,18] delo, glede na vzorec, ki ga je Gospod pokazal Mojzesu, tako je naredil svečnik.

⁵ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ⁶ »Vzemi Lévijevce izmed Izraelovih otrók in jih očisti. ⁷ Tako jim boš storil, da jih očistiš: nanje poškropi vodo očiščevanja in naj obrijejoa[obrijejo…: hebr. britvici naredijo, da gre čez itd.] vse svoje meso in naj si operejo oblačila in se tako očistijo. ⁸ Potem naj vzamejo mladega bikca z njegovo jedilno daritvijo, torej fino moko, umešano z oljem in še enega mladega bikca boš vzel za daritev za greh. ⁹ Lévijevce boš privedel pred šotorsko svetišče skupnosti in skupaj boš zbral celoten zbor Izraelovih otrók. ¹⁰ Lévijevce boš privedel pred Gospoda in Izraelovi otroci bodo svoje roke položili na Lévijevce. ¹¹ Aron bo darovalb[daroval: hebr. majal.] Lévijevce pred Gospodom za daritevc[daritev: hebr. majalno daritev.] Izraelovih otrók, da bodod[bodo…: hebr. so lahko, da izvršijo itd.] lahko opravljali Gospodovo službo. ¹² Lévijevci bodo svoje roke položili na glave bikcev in enega boš daroval za daritev za greh, drugega pa za žgalno daritev Gospodu, da opraviš spravo za Lévijevce. ¹³ Lévijevce boš postavil pred Arona in pred njegove sinove in jih daroval za daritev Gospodu. ¹⁴ Tako boš Lévijevce oddvojil izmed Izraelovih otrók in Lévijevci bodo moji.4[4 Mz 3,45] ¹⁵ Potem bodo Lévijevci vstopili, da opravljajo službo šotorskega svetišča skupnosti in ti jih boš očistil in jih daroval kot dar. ¹⁶ Kajti oni so v celoti dani meni izmed Izraelovih otrók namesto tistega, ki odpre vsako maternico, celo namesto prvorojenca5[4 Mz 3,13; 2 Mz 13,2; Lk 2,23] izmed vseh Izraelovih otrók sem jih vzel k sebi. ¹⁷ Kajti vsi prvorojenci izmed Izraelovih otrók so moji, tako človek in žival. Na dan, ko sem udaril vsakega prvorojenca v egiptovski deželi, sem jih posvetil zase. ¹⁸ Lévijevce sem vzel za vse prvorojence izmed Izraelovih otrók. ¹⁹ Izmed Izraelovih otrók sem dal Lévijevce kakor dariloe[darilo: hebr. izročene.] Aronu in njegovim otrokom, da opravljajo službo Izraelovih otrók v šotorskem svetišču skupnosti in da opravijo spravo za Izraelove otroke, da tam ne bo nadloge med Izraelovimi otroki, ko se Izraelovi otroci približajo svetišču.« ²⁰ Mojzes, Aron in vsa skupnost Izraelovih otrók so Lévijevcem storili glede na vse, kar je Gospod zapovedal Mojzesu glede Lévijevcev, tako so jim Izraelovi otroci storili. ²¹ Lévijevci so bili očiščeni in oprali so svoja oblačila in Aron jih je daroval kakor daritev pred Gospodom in Aron je zanje opravil spravo, da jih očisti. ²² Potem so Lévijevci vstopili, da opravljajo svojo službo v šotorskem svetišču skupnosti pred Aronom in pred njegovimi sinovi. Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu glede Lévijevcev, tako so jim storili.

²³ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ²⁴ »To je to, kar pripada Lévijevcem: od petindvajset let stari in starejši bodo vstopili, da čakajof[čakajo…: hebr. vojskujejo bojevanje itd.] na službo šotorskega svetišča skupnosti, ²⁵ in od starosti petdesetih let bodog[bodo…: hebr. se bodo vrnili iz bojevanja služenja.] prenehali čakati na njegovo služenje in ne bodo več služili, ²⁶ temveč bodo služili s svojimi brati v šotorskem svetišču skupnosti, da pazijo na zadolžitev in ne bodo opravljali služenja. Tako boš storil Lévijevcem glede njihove zadolžitve.«

4 Mz, 9. poglavje

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu v Sinajski divjini, v prvem mesecu drugega leta, potem ko so prišli iz egiptovske dežele, rekoč: ² »Naj Izraelovi otroci tudi Pasho praznujejo1[2 Mz 12,1-20; 2 Mz 12,50; 3 Mz 23,5; 4 Mz 28,16; 5 Mz 16,2] ob njenem določenem času. ³ Na štirinajsti dan tega meseca, zvečer,a[Glej opombo 2 Mz 12,6.]2[[2 Mz 12,6]] jo boste praznovali ob določenem času, glede na vse njene zakone in glede na vse njene ceremonije, jo boste praznovali.«3[[2 Mz 12,10]] ⁴ In Mojzes je govoril Izraelovim otrokom, da naj praznujejo Pasho. ⁵ Pasho so praznovali na štirinajsti dan prvega meseca zvečer v Sinajski divjini. Glede na vse, kar je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so Izraelovi otroci storili.

⁶ Tam pa so bili neki možje, ki so se omadeževali pri človeškem truplu, da na ta dan niso mogli praznovati Pashe in na ta dan so prišli pred Mojzesa in pred Arona ⁷ in ti možje so mu rekli: »Omadeževani smo s človeškim truplom. Zakaj smo zadržani, da ne moremo darovati Gospodove daritve ob določenem času med Izraelovimi otroki?« ⁸ Mojzes jim je rekel: »Mirno stojte, jaz pa bom poslušal, kaj bo glede vas zapovedal Gospod.«

⁹ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ¹⁰ »Govôri Izraelovim otrokom, rekoč: ›Če bo katerikoli moški izmed vas ali izmed vašega potomstva postal nečist zaradi trupla, ali bo na potovanju daleč stran, bo vendar praznoval Pasho Gospodu. ¹¹ Štirinajsti dan drugega meseca zvečer jo bodo praznovali in jo jedli z nekvašenim kruhom in grenkimi zelišči. ¹² Od tega ne bodo ničesar pustili do jutra niti zlomili nobene njegove kosti. Glede4[2 Mz 12,46; Jn 19,36] na vse odredbe Pashe jo bodo praznovali. ¹³ Toda mož, ki je čist in ni na potovanju in se ogiba praznovati Pasho, celo ista duša bo iztrebljena izmed svojega ljudstva. Ker ob določenem času ni prinesel daru Gospodu, bo ta mož nosil svoj greh. ¹⁴ Če bo tujec začasno prebival med vami in bo praznoval Pasho Gospodu, bo tako storil glede na odredbe Pashe in glede na njen določen način. Imeli5[2 Mz 12,49] boste eno odredbo, tako za tujca kakor za tistega, ki je bil rojen v deželi.‹«

¹⁵ Na6[2 Mz 40,34] dan, ko je bilo šotorsko svetišče vzdignjeno, je oblak pokril šotorsko svetišče, namreč šotor pričevanja in zvečer je bilo nad šotorskim svetiščem kakor bi bil to videz ognja do jutra. ¹⁶ Vedno je bilo tako; oblak ga je pokrival podnevi in videz ognja ponoči. ¹⁷ Ko je bil oblak dvignjen od šotorskega svetišča, so za tem Izraelovi otroci odpotovali in na kraju, kjer je oblak obstal, tam so Izraelovi otroci postavili svoje šotore. ¹⁸ Na Gospodovo zapoved so Izraelovi otroci odpotovali in na Gospodovo zapoved so se utaborili. Kolikor7[1 Kor 10,1-4] dolgo je oblak ostajal nad šotorskim svetiščem, so počivali v svojih šotorih. ¹⁹ Ko seb[se…: hebr. je oblak podaljševal mnoge dneve.] je oblak mnogo dni zadrževal nad šotorskim svetiščem, potem so Izraelovi otroci pazili na Gospodovo naročilo in niso odpotovali. ²⁰ In bilo je tako, da ko je bil oblak nekaj dni nad šotorskim svetiščem; glede na Gospodovo zapoved, so ostajali v svojih šotorih in glede na Gospodovo zapoved so odpotovali. ²¹ In bilo je tako, da ko je oblakc[oblak…: hebr. bil oblak.] ostajal od večera celo do jutra in da se je oblak zjutraj dvignil, potem so odpotovali, bodisi je bilo to podnevi ali ponoči, ko se je oblak dvignil, so odpotovali. ²² Ali če je bilo to dva dni ali mesec ali leto, da je oblak ostajal8[2 Mz 40,36-37] nad šotorskim svetiščem, ostajajoč nad njim, so Izraelovi otroci ostali v svojih šotorih in niso odpotovali, toda ko je bil ta dvignjen, so odpotovali. ²³ Na Gospodovo zapoved so počivali v šotorih in na Gospodovo zapoved so odpotovali. Pazili so na Gospodovo naročilo, na Gospodovo zapoved, po Mojzesovi roki.

4 Mz, 10. poglavje

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ² »Naredi si dve srebrni trobenti. Iz celega kosa ju boš izdelal, da ju boste lahko uporabljali za sklic zbora in za potovanje taborov. ³ Ko bodo z njima zatrobili, se bo ves zbor zbral k tebi pri vratih šotorskega svetišča skupnosti. ⁴ Če bodo trobili samo z eno trobento, potem se bodo princi, ki so poglavarji tisočerih Izraelovih, skupaj zbrali k tebi. ⁵ Kadar zatrobite alarm, potem bodo tabori, ki taborijo na vzhodnih delih, odšli naprej. ⁶ Kadar drugič zatrobite alarm, potem se bodo tabori, ki taborijo na južni strani, odpravili na svoje potovanje; zaradi njihovih potovanj bodo trobili alarm. ⁷ Toda ko naj bi se skupnost zbrala skupaj, boste trobili, toda ne boste razglasili alarma. ⁸ Aronovi sinovi, duhovniki, bodo trobili s trobentami in oni vam bodo za odredbo na veke skozi vaše rodove. ⁹ Če greste v svoji deželi na vojno zoper sovražnika, ki vas zatira, potem boste s trobentami trobili alarm in Gospod, vaš Bog, se vas bo spomnil in rešeni boste pred svojimi sovražniki. ¹⁰ Tudi na dan vašega veselja in na vaše slovesne dneve in ob začetkih mesecev boste s trobentami trobili nad svojimi žgalnimi daritvami in nad žrtvovanji svojih mirovnih daritev, da vam bodo za spomin pred vašim Bogom. Jaz sem Gospod, vaš Bog.«

¹¹ Pripetilo se je na dvajseti dan drugega meseca, v drugem letu, da je bil oblak dvignjen iznad šotorskega svetišča pričevanja. ¹² Izraelovi otroci so se odpravili na svoja potovanja iz Sinajske divjine in oblak je obstal v Paránski divjini. ¹³ Prvič so se odpravili na svoje potovanje glede na Gospodovo zapoved, po Mojzesovi roki.

¹⁴ Prvi je odšel prapor tabora Judovih otrók, glede na njihove vojske in nad njegovo vojsko je bil Aminadábov sin Nahšón.1[4 Mz 1,7; 4 Mz 2,3] ¹⁵ Nad vojsko rodu Isahárjevih otrók je bil Cuárjev sin Netanél. ¹⁶ Nad vojsko rodu Zábulonovih otrók je bil Helónov sin Eliáb. ¹⁷ Šotorsko svetišče je bilo podrto, in Geršónovi sinovi in Meraríjevi sinovi so se odpravili naprej, noseč šotorsko svetišče.

¹⁸ Prapor Rubenovega tabora se je odpravil naprej, glede na njihove vojske in nad njegovo vojsko je bil Šedeúrjev sin Elicúr. ¹⁹ Nad vojsko rodu Simeonovih otrók je bil Curišadájev sin Šelumiél. ²⁰ Nad vojsko rodu Gadovih otrók je bil Deguélov sin Eljasáf. ²¹ Kehátovci so se odpravili naprej, noseč svetišče, drugia[drugi: to je, Geršónci in Meraríjevci.] pa so postavili šotorsko svetišče preden so ti prišli.2[4 Mz 4,4; 4 Mz 10,17]

²² Prapor tabora Efrájimovih otrók se je odpravil naprej glede na njihove vojske in nad njegovo vojsko je bil Amihúdov sin Elišamá. ²³ Nad vojsko rodu Manásejevih otrók je bil Pedacúrjev sin Gamliél. ²⁴ Nad vojsko rodu Benjaminovih otrók je bil Gideoníjev sin Abidán.

²⁵ Prapor tabora Danovih otrók se je odpravil naprej, ki je bil zadnja straža vseh taborov po njihovih vojskah. In nad njegovo vojsko je bil Amišadájev sin Ahiézer. ²⁶ Nad vojsko rodu Aserjevih otrók je bil Ohránov sin Pagiél. ²⁷ Nad vojsko rodu Neftálijevih otrók je bil Enánov sin Ahirá. ²⁸ Takšnab[Takšna: hebr. To.] so bila potovanja Izraelovih otrók glede na njihove vojske, ko so se odpravili naprej.

²⁹ Mojzes je rekel Hobábu, sinu Midjánca Reguéla, Mojzesovega tasta: »Potujemo proti kraju, o katerem je Gospod rekel: ›Jaz vam ga bom dal.‹ Pridi z nami in mi ti bomo storili dobro, kajti Gospod je dobro govoril glede Izraela.« ³⁰ Ta pa mu je rekel: »Ne bom šel, temveč bom odšel k svoji deželi in k svojemu sorodstvu.« ³¹ Rekel je: »Ne zapusti nas, prosim te, ker veš kako naj taborimo v divjini in ti si nam lahko namesto oči. ³² In zgodilo se bo, če greš z nami, da, zgodilo se bo, da kakršna bo Gospodova dobrota do nas, isto bomo mi storili tebi.«

³³ Odpravili so se od Gospodove gore tri dni potovanja in skrinja Gospodove zaveze je šla pred njimi na tridnevno potovanje, da zanje poišče počivališče. ³⁴ Gospodov oblak je bil nad njimi podnevi, ko so odšli iz tabora. ³⁵ Kadar je skrinja krenila na pot, se je pripetilo, da je Mojzes rekel: »Vstani,3[Ps 68,1-2] Gospod in razkrope naj se tvoji sovražniki in tisti, ki te sovražijo, naj zbežijo pred teboj.« ³⁶ Ko pa je ta počivala, je rekel: »Vrni se, oh Gospod, k mnogimc[mnogim…: hebr. deset tisoč tisočim Izraelovim.] Izraelovim tisočerim.«

4 Mz, 11. poglavje

¹ Ko sea[se…: ali, je bilo ljudstvo kakor bi bili pritoževalci.] je ljudstvo pritoževalo, je to razžalilob[to razžalilo…: hebr. bilo to zlo v Gospodovih ušesih.] Gospoda, in Gospod je to slišal in njegova jeza je bila vžgana in med1[Ps 78,21] njimi je zagorel Gospodov ogenj in použil tiste, ki so bili na najbolj oddaljenih delih tabora. ² Ljudstvo je klicalo k Mojzesu in ko je Mojzes molil h Gospodu je bilc[bil…: hebr. ogenj ugasnil.] ogenj pogašen. ³ Ime kraja je imenoval Tabêra,d[Tabêra: to je: Gorenje.] ker je med njimi gorel Gospodov ogenj.

⁴ Mešana2[2 Mz 12,38] množica, ki je bila med njimi, jee[je…: hebr. si je želela.] čutila poželenje in tudi Izraelovi otroci so ponovnof[ponovno: hebr. se ponovno vrnili in.] jokali ter rekli: »Kdo3[1 Kor 10,6] nam bo dal za jesti meso?« ⁵ Spominjamo se rib, ki smo jih prosto jedli v Egiptu, kumaric, melon, pora, čebule in česna. ⁶ Toda naša duša je sedaj izsušena. Tukaj, pred našimi očmi, sploh ni ničesar poleg mane. ⁷ Mana4[2 Mz 16,14; 2 Mz 16,31] je bila kakor koriandrovo seme in njenag[njena…: hebr. njeno oko kakor oko.] barva kakor barva bdelija.h[bdelij: drevesna smola.] ⁸ Ljudstvo je šlo okoli in to nabiralo in mlelo v mlinih ali tolklo v možnarju in jo peklo v ponvah in iz nje delalo kolače in njen okus je bil kakor okus svežega olja. ⁹ Ko je ponoči na tabor padla rosa, je nanj padla mana.

¹⁰ Potem je Mojzes slišal ljudstvo jokati po svojih družinah, vsakega moža pri vratih svojega šotora. Gospodova jeza je bila silno vžgana; tudi Mojzes je bil razžaljen. ¹¹ Mojzes je rekel Gospodu: »Zakaj si prizadel svojega služabnika? In zakaj nisem našel naklonjenosti v tvojem pogledu, da name polagaš breme vsega tega ljudstva? ¹² Ali sem jaz spočel vse to ljudstvo? Mar sem jih rodil, da bi mi rekel: ›Nosi jih v svojem naročju, kakor skrbeč oče nosi doječega otroka, v deželo, ki si jo prisegel njihovim očetom?‹ ¹³ Od kod naj bi imel meso, da ga dam vsemu temu ljudstvu? Kajti jokajo k meni, rekoč: ›Daj nam meso, da bomo lahko jedli.‹ ¹⁴ Vsega tega ljudstva nisem zmožen nositi sam, ker je to zame pretežko. ¹⁵ Če tako postopaš z menoj, me ubij, prosim te, brez razmisleka, če sem našel naklonjenost v tvojih očeh in naj ne vidim svoje bednosti.«

¹⁶ Gospod je rekel Mojzesu: »K meni zberi sedemdeset mož izmed Izraelovih starešin, ki jih poznaš, da so starešine ljudstva in častniki nad njimi; in privedi jih k šotorskemu svetišču skupnosti, da bodo tam lahko stali s teboj. ¹⁷ Jaz pa bom prišel dol in tam govoril s teboj. Vzel bom od duha, ki je nad teboj in položil ga bom nanje in s teboj bodo nosili breme ljudstva, da ga ne boš nosil sam. ¹⁸ Ljudstvu pa reci: ›Posvetite se za jutri in jedli boste meso, kajti jokali ste v Gospodova ušesa, rekoč: ›Kdo nam bo dal za jesti meso? Kajti z nami je bilo dobro v Egiptu,‹ zato vam bo Gospod dal meso in vi boste jedli. ¹⁹ Ne boste jedli en dan, niti dva dni, niti pet dni, niti deset dni, niti dvajset dni, ²⁰ temveč celi[cel…: hebr. mesec dni.] mesec, dokler to ne pride iz vaših nosnic in vam to postane gnusno, zato ker ste prezirali Gospoda, ki je med vami in ste jokali pred njim, rekoč: ›Zakaj smo prišli iz Egipta?‹« ²¹ Mojzes je rekel: »Ljudstva, med katerim sem, je šeststo tisoč pešcev, ti pa si rekel: ›Jaz jim bom dal mesa, da bodo lahko jedli cel mesec.‹ ²² Mar bodo tropi in črede umorjeni zaradi njih, da jim zadostijo? Mar se bodo vse morske ribe zanje zbrale skupaj, da jim zadostijo?« ²³ Gospod je rekel Mojzesu: »Ali5[Iz 50,2; Iz 59,1] je Gospodova roka postala prekratka? Sedaj boš videl, če se ti bo moja beseda zgodila ali ne.«

²⁴ Mojzes je odšel ven in ljudstvu povedal Gospodove besede in zbral sedemdeset mož izmed starešin ljudstva in jih postavil naokoli šotorskega svetišča. ²⁵ Gospod je prišel dol v oblaku in mu spregovoril in vzel od duha, ki je bil nad njim in ga dal sedemdesetim starešinam. Pripetilo se je, ko je nad njimi počival duh, da so prerokovali in niso prenehali. ²⁶ Toda tam v taboru sta ostala dva izmed mož, ime enega je bilo Eldád in ime drugega Medád in duh je počival nad njima. Bila sta izmed tistih, ki so bili zapisani, toda nista odšla k šotorskemu svetišču, in prerokovala sta v taboru. ²⁷ Tam je pritekel mladenič in povedal Mojzesu ter rekel: »Eldád in Medád prerokujeta v taboru.« ²⁸ Nunov sin Józue, Mojzesov služabnik, eden izmed njegovih mladeničev, je odgovoril in rekel: »Moj gospod Mojzes, prepovej jima.« ²⁹ Mojzes mu je rekel: »Mar si zaradi mene ljubosumen? Da bi Bog dal, da bi bilo vse Gospodovo ljudstvo preroki in da bi Gospod nanje položil svojega duha!« ³⁰ Mojzes se je povzpel v tabor, on in starešine Izraela.

³¹ Od Gospoda je izšel veter6[2 Mz 16,13; Ps 78,26] in od morja prinesel prepelice in jih pustil pasti pri taboru, kakor bi bilo danj[dan…: hebr. pot dneva.] potovanja na tej strani in kakor bi bilo dan potovanja na oni strani, naokoli tabora in kakor bi jih bilo dva komolca visoko na obličju zemlje. ³² Ljudstvo je stalo pokonci ves ta dan in vso to noč in ves naslednji dan in zbiralo prepelice. Kdor je zbral najmanj je zbral deset tovorov. Razporedili so si jih povsod naokoli tabora. ³³ Medtem ko je bilo meso7[Ps 78,31] še vedno med njihovimi zobmi, preden je bilo prežvečeno, je bil Gospodov bes vžgan zoper ljudstvo in Gospod je ljudstvo udaril z zelo veliko nadlogo. ³⁴ Ime tega kraja je imenoval Kibrot-Hattaava,k[Kibrot-Hattaava: to je: Grobovi poželenja.] ker so tam pokopali ljudstvo, ki je poželelo. ³⁵ In ljudstvo je odpotovalo od Kibrot-Hattaave do Haceróta in ostalol[ostalo…: hebr. bili so v.] pri Hacerótu.

4 Mz, 12. poglavje

¹ Mirjam in Aron pa sta govorila zoper Mojzesa zaradi etiopskea[etiopske: ali, kušíjske.] ženske, ki jo je poročil,b[poročil: hebr. vzel.] kajti poročil je etiopsko žensko. ² Rekla sta: »Je Gospod resnično govoril samo po Mojzesu? Mar ni govoril tudi po nama?« In Gospod je to slišal. ³ (Torej mož Mojzes je bil zelo krotak, nad vsemi ljudmi, ki so bili na obličju zemlje.)

⁴ Gospod je nenadoma spregovoril Mojzesu, Aronu in Mirjam: »Vi trije, pridite ven k šotorskemu svetišču skupnosti.« In ti trije so prišli ven. ⁵ Gospod je prišel dol v oblačnem stebru in stopil k vratom šotorskega svetišča in poklical Arona in Mirjam, in oba sta prišla naprej. ⁶ Rekel je: »Poslušajta torej moje besede: ›Če je med vami prerok, se mu bom jaz, Gospod, dal spoznati v videnju in mu govoril v sanjah. ⁷ Moj služabnik Mojzes pa ni tak, on je zvest v vsej moji hiši.1[Heb 3,2] ⁸ Z njim bom govoril od ust2[2 Mz 33,11] do ust, celó vidno, ne pa v skrivnostnih govorih, in gledal bo Gospodovo podobnost. Zakaj se torej nista bala govoriti proti mojemu služabniku Mojzesu?‹« ⁹ Gospodova jeza je bila vneta zoper njiju in je odšel.

¹⁰ Oblak je odšel od šotorskega svetišča in glej, Mirjam je postala gobava, bela kakor sneg. Aron pa je pogledal na Mirjam in glej, bila je gobava. ¹¹ Aron je rekel Mojzesu: »Ojoj, moj gospod, rotim te, ne položi greha na naju, v čemer sva storila nespametno in v čemer sva grešila. ¹² Naj ona ne bo kakor nekdo, [ki je] mrtev, katerega meso je na pol použito, ko prihaja iz maternice svoje matere.« ¹³ Mojzes je klical h Gospodu, rekoč: »Ozdravi jo torej, oh Bog, rotim te.«

¹⁴ Gospod je rekel Mojzesu: »Če bi njen oče zgolj pljunil v njen obraz, ali ne bi bila sedem dni osramočena? Naj bo sedem dni zaprta3[3 Mz 13,46] izven tabora in potem naj bo ponovno sprejeta.« ¹⁵ Mirjam je bila sedem dni zaprta izven tabora in ljudstvo se ni odpravilo, dokler Mirjam ni bila ponovno privedena nazaj. ¹⁶ Potem se je ljudstvo odpravilo iz Haceróta in se utaborilo v Paránski divjini.

4 Mz, 13. poglavje

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ² »Pošlji može, da bodo lahko preiskali kánaansko deželo, ki jo dajem Izraelovim otrokom. Iz vsakega rodu njihovih očetov boste poslali človeka,a[človeka: hebr. enega.] vsakega, ki je voditelj med njimi.« ³ Mojzesb[Leta 1490 pr. Kr.] jih je po Gospodovi zapovedi poslal iz Paránske divjine; vsi tisti možje so bili poglavarji Izraelovih otrók. ⁴ To so bila njihova imena: iz Rubenovega rodu Zahúrjev sin Šamúa, ⁵ iz Simeonovega rodu Horíjev sin Šafát, ⁶ iz Judovega rodu Jefunéjev sin Kaléb, ⁷ iz Isahárjevega rodu Jožefov sin Jigál, ⁸ iz Efrájimovega rodu Nunov sin Hošéa,c[Hošéa: tudi imenovan, Józue; [Hošéa: hebr. Osvoboditelj.]] ⁹ iz Benjaminovega rodu Rafújev sin Paltí, ¹⁰ § iz Zábulonovega rodu Sodijev sin Gadiél, ¹¹ iz Jožefovega rodu, namreč iz Manásejevega rodu Susíjev sin Gadí, ¹² iz Danovega rodu Gemalíjev sin Amiél, ¹³ iz Aserjevega rodu Mihaelov sin Setúr, ¹⁴ iz Neftálijevega rodu Vofsíjev sin Nahbí, ¹⁵ iz Gadovega rodu Mahíjev sin Geuél, ¹⁶ To so imena mož, ki jih je Mojzes poslal, da ogledajo deželo. Mojzes je Nunovega sina Hošéad[Hošéa: tudi imenovanega, Józue.] imenoval Ješua.e[Ješua: ali, Józue; [hebr. Jahve je osvoboditev].]

¹⁷ Mojzes jih je poslal, da ogledajo kánaansko deželo in jim rekel: »Pojdite gor po tej poti proti jugu in pojdite gor na goro. ¹⁸ Oglejte si deželo, kakšna je in ljudstvo, ki prebiva v njej, če so močni ali šibki, maloštevilni ali številni, ¹⁹ in kakšna je dežela, ki v njej prebivajo, bodisi je ta dobra ali slaba, in kakšna mesta so, ki v njih prebivajo, ali so v šotorih ali v oporiščih, ²⁰ in kakšna je dežela, ali je ta obilna ali revna, ali je tam les ali ne. In bodite odločnega poguma in prinesite sad dežele.« Torej bil je čas prvih sadov grozdja.

²¹ Tako so odšli gor in preiskali deželo od Cinske divjine do Rehóba, kakor ljudje pridejo do Hamáta.f[Hamát: hebr. Obzidan.] ²² Povzpeli so se pri jugu in prišli do Hebróna, kjer so bili Ahimán, Šešáj in Talmáj, Anákovi otroci. (Torej Hebrón je bil zgrajen sedem let pred Coanom v Egiptu.) ²³ Prišli so k Eškólskemug[Eškólskemu…: ali, Eškólski dolini.] potoku in od tam odrezali vejo z enim šopom grozdja in nosili so jo med dvema na palici in prinesli so od granatovcev in od fig.1[5 Mz 1,24] ²⁴ Kraj je bil imenovan potokh[potok: ali, dolina.] Eškóli[Eškól: to je: Šop grozdja.] zaradi šopa grozdja, ki so ga Izraelovi otroci odrezali od tam. ²⁵ In po štiridesetih dneh so se vrnili iz preiskovanja dežele.

²⁶ Šli so in prišli k Mojzesu in Aronu in k vsej skupnosti Izraelovih otrók v Paránsko divjino, do Kadeša in jima nazaj prinesli besedo in vsej skupnosti in jim pokazali sad dežele. ²⁷ Povedali so mu in rekli: »Prišli smo do dežele, kamor nas pošiljaš in ta zagotovo teče z mlekom2[2 Mz 33,3] in medom, in to je njen sad. ²⁸ Vendar je ljudstvo, ki prebiva v deželi močno in mesta so obzidana in zelo velika in poleg tega smo tam videli Anákove otroke. ²⁹ Amalečani prebivajo v južni deželi; Hetejci, Jebusejci in Amoréjci prebivajo v gorah, Kánaanci pa prebivajo poleg morja in ob jordanski pokrajini.« ³⁰ Kaléb je ljudstvo pomiril pred Mojzesom in rekel: »Brž pojdimo gor in jo zavzemimo, kajti zelo smo sposobni, da jo premagamo.« ³¹ Toda možje, ki so odšli z njim, so rekli: »Mi nismo zmožni oditi gor zoper ljudstvo, kajti oni so močnejši od nas.« ³² Izraelovim otrokom so prinesli zlo poročilo o deželi, ki so jo preiskali, rekoč: »Dežela, skozi katero smo šli, da jo preiščemo, je dežela, ki požira svoje prebivalce. Vse ljudstvo, ki smo ga videli v njej, so možjej[možje…: hebr. postavni možje.] velike postave. ³³ Tam smo videli velikane,k[velikane: hebr. Nefilime.] Anákove sinove, ki so izšli iz velikanov in v svojih očeh smo bili kakor kobilice in takšni smo bili v njihovem pogledu.«

4 Mz, 14. poglavje

¹ Vsa skupnost je povzdignila svoj glas in zajokala in ljudstvo je to noč jokalo. ² Vsi Izraelovi otroci so godrnjali zoper Mojzesa in zoper Arona in celotna skupnost jima je rekla: »Da bi Bog dal, da bi umrli v egiptovski deželi! Ali da bi Bog dal, da bi umrli v tej divjini! ³ Zakaj nas je Gospod privedel v to deželo, da pademo pod mečem, da bi bile naše žene in naši otroci plen? Ali ne bi bilo za nas bolje, da se vrnemo v Egipt?« ⁴ Drug drugemu so rekli: »Postavimo si poveljnika in se vrnimo v Egipt.«

⁵ Potem sta Mojzes in Aron padla na svoja obraza pred vsem zborom skupnosti Izraelovih otrók.

⁶ Nunov sin Józue in Jefunéjev sin Kaléb, ki sta bila izmed tistih, ki sta preiskala deželo, sta pretrgala svoja oblačila ⁷ in spregovorila vsej skupini Izraelovih otrók, rekoč: »Dežela, skozi katero sva šla, da jo preiščeva, je silno dobra dežela. ⁸ Če se Gospod razveseljuje v nas, potem nas bo privedel v to deželo in nam jo izročil; deželo, v kateri tečeta mleko in med. ⁹ Samo ne uprite se zoper Gospoda niti se ne bojte ljudstva dežele, kajti oni so za nas kruh. Njihova obrambaa[obramba: hebr. senca.] je odšla od njih, Gospod pa je z nami. Ne bojte se jih.« ¹⁰ Toda vsa skupnost ju je zaukazala kamnati s kamni. In Gospodova slava se je prikazala v šotorskem svetišču skupnosti, pred vsemi Izraelovimi otroki.

¹¹ Gospod je rekel Mojzesu: »Doklej me bo to ljudstvo še dražilo? Kako dolgo bo, preden mi bodo verovali zaradi vseh znamenj, ki sem jih prikazal med njimi? ¹² Udaril jih bom s kužno boleznijo in jih razdedinil in iz tebe bom naredil večji narod ter mogočnejši, kakor so oni.«

¹³ Mojzes1[2 Mz 32,12] pa je Gospodu rekel: »Potem bodo Egipčani to slišali, (kajti v svoji môči si to ljudstvo privedel izmed njih) ¹⁴ in bodo to povedali prebivalcem te dežele, kajti slišali so, da si ti Gospod med tem ljudstvom, da si ti Gospod, viden iz obličja v obličje in da tvoj2[2 Mz 13,21] oblak stoji nad njimi in da greš pred njimi, podnevi v oblačnem stebru, ponoči pa v ognjenem stebru.

¹⁵ Torej če boš pobil vse to ljudstvo kakor enega človeka, potem bodo narodi, ki so slišali o tvojem slovesu, govorili, rekoč: ¹⁶ ›Ker Gospod tega ljudstva ni mogel3[5 Mz 9,28] privesti v deželo, ki jim jo je prisegel, jih je zato umoril v divjini.‹ ¹⁷ Sedaj te rotim, naj bo moč mojega Gospoda velika, glede na to, kakor si govoril, rekoč: ¹⁸ ›Gospod je potrpežljiv4[2 Mz 34,6; Ps 103,8] in zelo usmiljen, ki odpušča krivičnost in prestopek in nikakor ne očisti krivega, ki obiskuje5[2 Mz 20,5; 2 Mz 34,7] krivičnost očetov na otrocih do tretjega in četrtega rodu.‹ ¹⁹ Odpusti, rotim te, krivičnost tega ljudstva, glede na veličino svojega usmiljenja in kakor si odpuščal temu ljudstvu, od Egipta, celo dob[do…: ali, doslej.] sedaj.«

²⁰ Gospod je rekel: »Odpustil sem glede na tvojo besedo, ²¹ vendar kakor resnično jaz živim, bo vsa zemlja napolnjena z Gospodovo slavo. ²² Ker so vsi tisti ljudje, ki so videli mojo slavo in moje čudeže, ki sem jih storil v Egiptu in v divjini in so me skušali sedaj teh desetkrat in niso prisluhnili mojemu glasu; ²³ zagotovoc[zagotovo…: hebr. če ne vidijo dežele.] ne bodo videli dežele, ki sem jo prisegel njihovim očetom niti je ne bo videl nobeden izmed tistih, ki so me dražili. ²⁴ Toda ker je imel moj služabnik Kaléb,6[Joz 14,6] v sebi drugega duha in mi je popolnoma sledil, ga bom privedel v deželo, v katero je odšel, in njegovo seme jo bo vzelo v last. ²⁵ (Torej Amálečani in Kánaanci so prebivali v dolini.) Jutri se obrnite in se odpravite v divjino, po poti Rdečega morja.«

²⁶ Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč: ²⁷ »Doklej bom še prenašal to zlo skupnost, ki godrnja zoper mene? Slišal sem mrmranja Izraelovih otrók, ki mrmrajo zoper mene. ²⁸ Reci jim: ›Kakor resnično jaz živim,‹ govori Gospod, ›kakor ste govorili v moja ušesa, tako bom jaz storil vam. ²⁹ Vaša trupla bodo padla v tej divjini in vsi, kar vas je bilo izmed vas preštetih, glede na vaše celotno število, od dvajset let stari in navzgor, ki ste godrnjali zoper mene.7[4 Mz 26,65; 4 Mz 32,11; 5 Mz 1,35] ³⁰ Zagotovo ne boste prišli v deželo, glede katere sem prisegel,d[prisegel: hebr. dvignil svojo roko.] da v njej prebivate, razen Jefunéjevega sina Kaléba in Nunovega sina Józueta. ³¹ Toda vaše malčke, za katere ste rekli, da naj bi bili plen, té bom privedel noter in oni bodo spoznali deželo, ki ste jo vi prezirali. ³² Toda kar se tiče vas, bodo vaša trupla padla v tej divjini. ³³ Vaši otroci se bodo štirideset let potikalie[potikali: ali, hranili.] po divjini in nosili vaša vlačugarstva, dokler ne bodo vaša trupla propadla v divjini. ³⁴ Po številu dni,f[Leta 1490 pr. Kr.] v katerih ste preiskovali deželo, torej štirideset8[Ezk 4,6; Ps 95,19] dni, vsak dan za leto, boste nosili svoje krivičnosti, celó štirideset let in spoznali boste mojg[moj…: ali, predrugačenje mojega namena.] odmik od obljube.‹ ³⁵ Jaz, Gospod, sem rekel: ›Zagotovo bom tako storil vsej tej zli skupnosti, ki je skupaj zbrana zoper mene. V tej divjini bodo použiti in tam bodo umrli.‹«

³⁶ Možje, ki jih je Mojzes poslal, da preiščejo deželo, ki so se vrnili in vso skupnost pripravili, da je mrmrala zoper njega s prinašanjem obrekovanja nad deželo, ³⁷ celo ti možje, ki so nad deželo prinesli zlo poročilo, so zaradi kuge umrli9[1 Kor 10,10; Heb 3,10; Jud 1,5] pred Gospodom. ³⁸ Toda Nunov sin Józue in Jefunéjev sin Kaléb, ki sta bila izmed mož, ki so odšli, da preiščejo deželo, sta še vedno živela. ³⁹ Mojzes je te stvari povedal vsem Izraelovim otrokom in ljudstvo je silno žalovalo.

⁴⁰ Vstali so zgodaj zjutraj in se povzpeli na vrh gore, rekoč: »Glej! Mi smo tukaj in šli bomo gor, na kraj, ki nam ga je Gospod obljubil, kajti grešili smo.«10[5 Mz 1,41] ⁴¹ Mojzes je rekel: »Zakaj sedaj prestopate Gospodovo zapoved? Toda to ne bo uspelo. ⁴² Ne pojdite gor, kajti Gospoda ni med vami, da ne boste udarjeni pred svojimi sovražniki. ⁴³ Kajti Amalečani in Kánaanci so tam pred vami in vi boste padli pod mečem, ker ste obrnjeni proč od Gospoda, zato Gospod ne bo z vami.« ⁴⁴ Vendar pa so si predrznili, da gredo na vrh pogorja. Vendar skrinja Gospodove zaveze in Mojzes nista odšla iz tabora. ⁴⁵ Potem so prišli dol Amálečani in Kánaanci, ki so prebivali na tem pogorju in jih udarili ter porazili,11[5 Mz 1,44] celó do Horme.

4 Mz, 15. poglavje

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ² »Spregovori Izraelovim otrokom in jim reci: ›Ko boste prišli v deželo svojih prebivališč, ki vam jo dajem1[3 Mz 23,10] ³ in boste naredili daritev z ognjem Gospodu, žgalno daritev ali žrtvovanje2[3 Mz 22,21] z izpolnjevanjema[izpolnjevanjem: hebr. ločevanjem.] zaobljube ali s prostovoljnim darovanjem ali na vaše slovesne praznike, da naredite prijeten3[2 Mz 29,18] vonj Gospodu, od črede ali od tropa, ⁴ potem bo4[3 Mz 2,1] tisti, ki daruje svoj dar Gospodu, prinesel jedilno daritev desetinke moke, umešane s četrtino vrča olja. ⁵ Pripravil boš četrtino vrča vina za pitno daritev, z žgalno daritvijo ali žrtvovanjem, za vsako jagnje. ⁶ Ali za ovna boš pripravil za jedilno daritev dve desetinki moke, umešane s tretjino vrča olja. ⁷ Za pitno daritev boš pripravil tretjino vrča vina, za prijeten vonj Gospodu. ⁸ Ko pripravljaš bikca za žgalno daritev ali za klavno daritev v izpolnjevanju obljube ali mirovnih daritev Gospodu, ⁹ potem bo z bikcem jedilne daritve prinesel tri desetinke moke, umešane s polovico vrča olja. ¹⁰ Za pitno daritev boš prinesel polovico vrča vina, za ognjeno daritev, prijetnega vonja Gospodu. ¹¹ Tako bo to storjeno za enega bikca ali za enega ovna ali za jagnje ali kozlička. ¹² Glede na število, ki ga boste pripravili, tako boste storili vsakemu glede na njihovo število. ¹³ Vsi, ki so rojeni iz dežele, bodo te stvari storili na ta način, z darovanjem ognjene daritve, prijetnega vonja Gospodu. ¹⁴ Če tujec začasno prebiva z vami ali kdorkoli je med vami v vaših rodovih in bo daroval ognjeno daritev prijetnega vonja Gospodu; kakor počnete vi, tako bo storil on. ¹⁵ Ena odredba naj bo tako za vas iz skupnosti, kakor tudi za tujca, ki začasno biva z vami, odredba na veke za vaše rodove. Kakor ste vi, tako naj bo tujec pred Gospodom.5[2 Mz 12,49; 4 Mz 9,14] ¹⁶ Ena postava in en način bo za vas in za tujca, ki začasno biva z vami.‹«

¹⁷ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ¹⁸ »Govôri Izraelovim otrokom in jim reci: ›Ko pridete v deželo, kamor vas privedem, ¹⁹ potem bo, ko jeste od kruha dežele, da boste darovali vzdigovalno daritev Gospodu. ²⁰ Kolač svojega prvega testa boste darovali za vzdigovalno daritev. Kakor delate vzdigovalno daritev od mlatišča, tako boste to vzdignili. ²¹ Od svojega prvega testa boste dali Gospodu vzdigovalno daritev v vaših rodovih.

²² Če pa zaidete in ne obeležujete vseh teh zapovedi, ki jih je Gospod govoril Mojzesu, ²³ celó vse, kar vam je po Mojzesovi roki zapovedal Gospod, od dneva, ko je Gospod zapovedal Mojzesu in odslej med vašimi rodovi, ²⁴ potem bo to, če bo storjeno z nevednostjo, brezb[brez…: hebr. [proč] od oči.] védenja skupnosti, da bo vsa skupnost darovala enega mladega bikca za žgalno daritev, v prijeten vonj Gospodu, z njegovo jedilno daritvijo in njegovo pitno daritvijo, glede na določen načinc[določen način: ali, odredbo.] in enega kozlička od koz za daritev za greh. ²⁵ Duhovnik bo opravil spravo za vso skupnost Izraelovih otrók in to jim bo odpuščeno, kajti to je nevednost. Prinesli bodo svojo daritev, žrtvovanje, narejeno z ognjem Gospodu in njihovo daritev za greh pred Gospoda, za njihovo nevednost. ²⁶ To bo odpuščeno vsem otrokom Izraelove skupnosti in tujcu, ki začasno biva med njimi, glede na to, da je bilo vse ljudstvo v nevednosti.

²⁷ Če6[3 Mz 4,27] katerakoli duša greši zaradi nevednosti, potem bo privedel kozo prvega leta za daritev za greh. ²⁸ Duhovnik bo opravil spravo za dušo, ki nevedno greši, ko z nevednostjo greši pred Gospodom, da zanjo opravi spravo; in to ji bo odpuščeno. ²⁹ Imeli boste eno postavo za tistega, ki grešid[greši: hebr. dela.] zaradi nevednosti, tako za tistega, ki je rojen med Izraelovimi otroki, kot za tujca, ki začasno biva med njimi.

³⁰ Toda duša, ki ravna prepotentno,e[prepotentno: hebr. z vzvišeno roko.] ne glede na to, ali je rojena v deželi ali tujec, ta ista graja Gospoda; in ta duša bo iztrebljena izmed svojega ljudstva. ³¹ Ker je prezirala Gospodovo besedo in prelomila njegovo zapoved, bo ta duša popolnoma iztrebljena; njegova krivičnost bo nad njim.‹«

³² Medtem ko so bili Izraelovi otroci v divjini, so našli moža, ki je na šabatni dan nabiral veje. ³³ Tisti, ki so ga našli nabirati veje, so ga privedli k Mojzesu in Aronu in k vsej skupnosti. ³⁴ Dali so ga pod stražo,7[3 Mz 24,12] ker ni bilo oznanjeno kaj naj bi mu bilo storjeno. ³⁵ Gospod je rekel Mojzesu: »Mož bo zagotovo usmrčen. Vsa skupnost ga bo zunaj tabora kamnala s kamenjem.« ³⁶ In vsa skupnost ga je odvedla zunaj tabora in ga kamnala s kamenjem in ta je umrl, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

³⁷ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ³⁸ »Govôri Izraelovim otrokom in jim naroči,8[5 Mz 22,12; Mt 23,5] da si delajo rese na robovih svojih oblek skozi njihove rodove in da na rese robov dajejo moder trak. ³⁹ Ta vam bo za obrobo, da boste lahko pogledali nanjo in se spomnili vseh Gospodovih zapovedi in jih izvrševali, in da ne boste tavali za svojim srcem in za svojimi očmi, za katerimi ste se vlačugali, ⁴⁰ da se boste lahko spomnili in izpolnjevali vse moje zapovedi in boste svéti svojemu Bogu. ⁴¹ Jaz sem Gospod, vaš Bog, ki vas je privedel iz egiptovske dežele, da bi bil vaš Bog. Jaz sem Gospod, vaš Bog.«

4 Mz, 16. poglavje

¹ Toreja[Okoli leta 1471 pr. Kr.] Korah,b[Korah: hebr. led.]1[4 Mz 27,3; Jud 1,11] Jichárjev sin, Kehátov sin, Lévijev sin ter Datán in Abirám,c[Abirám: hebr. oče višine.] Eliábova sinova in Peletov sin On izmed Rubenovih sinov, so vzeli može ² in se vzdignili pred Mojzesom, z nekaterimi izmed Izraelovih otrók, dvesto petdesetimi princi skupnosti, slavnimi2[4 Mz 26,9] v zboru, možmi z ugledom, ³ in se skupaj zbrali zoper Mojzesa in zoper Arona ter jima rekli: »Prevečd[Preveč…: hebr. To je veliko za vaju.] si jemljeta nase, glede na to, da je vsa skupnost svéta, vsakdo izmed njih, in da je Gospod med njimi. Zakaj se torej povzdigujeta nad Gospodovo skupnost?« ⁴ Ko je Mojzes to slišal, je padel na svoj obraz ⁵ in govoril Korahu in vsej njegovi skupini, rekoč: »Celo jutri bo Gospod pokazal kdo so njegovi in kdo je svét; in naredil mu bo, da pride bliže k njemu. Celo tistemu, ki ga je izbral, bo naredil, da se približa k njemu. ⁶ Storite to: ›Vzemite kadilnice, Korah in vsa njegova skupina ⁷ in jutri dajte vanje ogenj pred Gospodom in nanj položite kadilo. Zgodilo se bo, da bo mož, ki ga bo Gospod izbral, ta bo svét. Vi si preveč jemljete nase, vi Lévijevi sinovi.‹« ⁸ Mojzes je rekel Korahu: »Poslušajte, prosim vas, vi Lévijevi sinovi. ⁹ Ali se vam zdi le majhna stvar, da vas je Izraelov Bog ločil od Izraelove skupnosti, da vas privede bliže k sebi, da opravljate delo Gospodovega šotorskega svetišča in da stojite pred skupnostjo, da jim služite? ¹⁰ Privedel te je blizu k sebi in vse tvoje brate, Lévijeve sinove s teboj. Ali iščete tudi duhovništvo? ¹¹ Zaradi katerega vzroka sta tako ti in vsa tvoja skupina zbrana skupaj zoper Gospoda, in kaj je Aron, da mrmrate zoper njega?«

¹² Mojzese[Leta 1471 pr. Kr.] je poslal, da pokliče Datána in Abiráma, Eliábova sinova, ki sta rekla: »Ne bova prišla gor. ¹³ Je to majhna stvar, da si nas privedel gor iz dežele, kjer tečeta mleko in med, da nas ubiješ v divjini, razen da se narediš princa nad nami? ¹⁴ Še več, nisi nas privedel v deželo, kjer tečeta mleko in med ali nam dal dediščino polj in vinogradov. Ali boš iztaknilf[iztaknil: hebr. izkopal.] oči teh ljudi? Ne bomo prišli tja gor.« ¹⁵ Mojzes je bil zelo ogorčen in rekel Gospodu: »Ne spoštuj3[1 Mz 4,4] njihovih daritev. [Niti] enega osla nisem odvzel od njih niti nisem nič slabega storil enemu izmed njih.« ¹⁶ Mojzes je rekel Korahu: »Bodite ti in vsa tvoja skupina jutri pred Gospodom, ti, oni in Aron. ¹⁷ Vsak mož naj vzame svojo kadilnico in vanjo položi kadilo in prinesite jih pred Gospoda, vsak mož svojo kadilnico, dvesto petdeset kadilnic; tudi ti in Aron, vsak izmed vaju svojo kadilnico.« ¹⁸ Vzeli so vsak mož svojo kadilnico in vanje dali ogenj in nanj položili kadilo in z Mojzesom in Aronom stali v vratih šotorskega svetišča skupnosti. ¹⁹ Korah je pri vratih šotorskega svetišča skupnosti zoper njiju zbral vso skupnost in Gospodova slava se je prikazala vsej skupnosti. ²⁰ Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč: ²¹ »Ločita se izmed te skupnosti, da jih lahko v hipu pokončam.« ²² Onadva pa sta padla na svoja obraza in rekla: »Oh Bog, Bog duhov vsega mesa, ali bo en človek grešil in boš ogorčen nad vso skupnostjo?«

²³ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ²⁴ »Govôri skupnosti, rekoč: ›Vzdignite se proč od bližine šotora Koraha, Datána in Abiráma.‹« ²⁵ Mojzes se je dvignil in odšel k Datánu in Abirámu, in Izraelove starešine so mu sledili. ²⁶ Spregovoril je skupnosti, rekoč: »Odidite, prosim vas, od šotorov teh zlobnežev in ne dotikajte se ničesar njihovega, da ne bi bili použiti v vseh njihovih grehih.« ²⁷ Tako so se na vsaki strani umaknili od šotora Koraha, Datána in Abiráma. Datán in Abirám pa sta prišla ven in stala v vratih svojih šotorov s svojima ženama, svojimi sinovi in svojimi majhnimi otroki. ²⁸ Mojzes je rekel: »S tem boste spoznali, da me je poslal Gospod, da storim vsa ta dela, kajti nisem jih storil po svoji pameti. ²⁹ Če ti možje umrejo običajneg[običajne…: hebr. tako kot umre vsak človek.] smrti vseh ljudi, ali če so obiskani po obiskanju vseh ljudi, potem me Gospod ni poslal. ³⁰ Toda če Gospod naredih[naredi…: hebr. ustvari bitje.] novo stvar in zemlja odpre svoja usta in jih požre, z vsem, kar jim pripada in gredo hitro dol v podzemlje,i[podzemlje: hebr. šeol.] potem boste razumeli, da so ti ljudje izzivali Gospoda.«

³¹ Pripetilo se je, ko je končal govorjenje vseh teh besed, da so se tla, ki so bila pod njimi, razklala narazen4[4 Mz 27,3; 5 Mz 11,6; Ps 106,17] ³² in zemlja je odprla svoja usta in jih požrla in njihove hiše in vse ljudi, ki so pripadali Korahu in vse njihove dobrine. ³³ Oni in vsi, ki so pripadali k njim, so živi odšli dol v podzemlje,j[podzemlje: hebr. šeol.] in zemlja se je zaprla nad njimi in izginili so iz skupnosti. ³⁴ Vsi Izraelci, ki so bili naokoli njih, so pobegnili ob njihovem kričanju, kajti rekli so: »Da ne bi zemlja požrla tudi nas.«

³⁵ In prišel je ogenj od Gospoda in použil dvesto petdeset mož, ki so darovali kadilo.

³⁶ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ³⁷ »Govôri Eleazarju, sinu duhovnika Arona, da kadilnice pobere iz gorenja, ogenj pa iztrese daleč proč, kajti te so posvečene. ³⁸ Kadilnice teh grešnikov [ki so grešili] zoper svoje duše, naj preoblikujejo v široke plošče za pokritje oltarja, kajti darovali so jih pred Gospodom, zato so posvečene in te bodo znamenje Izraelovim otrokom.« ³⁹ Duhovnik Eleazar je vzel bronaste kadilnice, s katerimi so darovali tisti, ki so bili sežgani in preoblikovane so bile v široke plošče za pokritje oltarja, ⁴⁰ da bodo spomin Izraelovim otrokom, da noben tujec, ki ni od Aronovega semena, ne pride blizu, da bi daroval Gospodu, da ne bo kakor Korah in kakor njegova skupina; kakor mu je po Mojzesovi roki rekel Gospod.

⁴¹ Toda naslednji dan je vsa skupnost Izraelovih otrók mrmrala zoper Mojzesa in zoper Arona, rekoč: »Vidva sta ubila Gospodovo ljudstvo.« ⁴² Pripetilo se je, ko je bila zoper Mojzesa in Arona zbrana skupnost, da so pogledali proti šotorskemu svetišču skupnosti in glej, pokrival ga je oblak in prikazala se je Gospodova slava. ⁴³ In Mojzes in Aron sta prišla pred šotorsko svetišče skupnosti.

⁴⁴ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ⁴⁵ »Vzdignita se proč izmed te skupnosti, da jih lahko v hipu použijem.« In onadva sta padla na svoja obraza.

⁴⁶ Mojzes je rekel Aronu: »Vzemi kadilnico, daj vanjo ogenj iz oltarja, nanj položi kadilo in hitro pojdi k skupnosti ter opravi spravo zanje, kajti od Gospoda je izšel bes. Začela se je kužna bolezen.« ⁴⁷ Aron je vzel, kakor je Mojzes zapovedal in stekel na sredo skupnosti. In glej, kuga se je začela med ljudstvom. In nanjo je položil kadilo ter opravil spravo za ljudstvo. ⁴⁸ Stal je med mrtvimi in živimi in kužna bolezen je obstala. ⁴⁹ Torej tistih, ki so umrli od kužne bolezni, je bilo štirinajst tisoč sedemsto, poleg tistih, ki so umrli zaradi Korahove zadeve. ⁵⁰ In Aron se je vrnil k Mojzesu, k vratom šotorskega svetišča skupnosti in kužna bolezen je obstala.

4 Mz, 17. poglavje

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ² »Govôri Izraelovim otrokom in vzemi od vsakega izmed njih palico glede na hišo njihovih očetov, od vseh njihovih princev glede na hišo njihovih očetov, dvanajst palic. Ime vsakega moža zapiši na njegovo palico. ³ Aronovo ime boš zapisal na Lévijevo palico, kajti ena palica bo za poglavarja hiše njihovih očetov. ⁴ § Položil jih boš v šotorsko svetišče skupnosti, pred pričevanje, kjer1[2 Mz 25,22] se bom srečal s teboj. ⁵ In zgodilo se bo, da bo palica moža, ki ga bom jaz izbral, zacvetela in naredil bom, da pred menoj prenehajo mrmranja Izraelovih otrók, s čimer so mrmrali zoper vaju.«

⁶ Mojzes je spregovoril Izraelovim otrokom in vsak izmed njihovih princev mu je dal palico,a[palico…: hebr. palico za enega princa, palico za enega princa.] za vsakega princa eno, glede na hiše njihovih očetov, torej dvanajst palic in Aronova palica je bila med njihovimi palicami. ⁷ Mojzes je palice položil pred Gospoda v šotorskem svetišču pričevanja.

⁸ Pripetilo se je, da je naslednji dan Mojzes odšel v šotorsko svetišče pričevanja in glej, Aronova palica, za Lévijevo hišo, je vzbrstela, pognala brste, pokazala cvetove in obrodila mandlje. ⁹ Mojzes je vse palice prinesel izpred Gospoda k vsem Izraelovim otrokom. Pogledali so in vsak mož je vzel svojo palico.

¹⁰ Gospod je rekel Mojzesu: »Aronovo palico ponovno prinesi2[Heb 9,4] pred pričevanje, da bo kot simbol ohranjena zoper upornike,b[upornike: hebr. otroke uporništva.] in njihova mrmranja boš popolnoma odvzel od mene, da ne bodo pomrli.« ¹¹ Mojzes je storil tako. Kakor mu je Gospod zapovedal, tako je storil. ¹² Izraelovi otroci so govorili Mojzesu, rekoč: »Glej, umiramo, izginjamo, mi vsi izginjamo. ¹³ Kdorkoli prihaja kakorkoli blizu Gospodovega šotorskega svetišča bo umrl. Mar bomo použiti z umirajočimi?«

4 Mz, 18. poglavje

¹ Gospod je rekel Aronu: »Ti, tvoji sinovi in hiša tvojega očeta s teboj bodo nosili krivičnost svetišča. Ti in tvoji sinovi s teboj boste nosili krivičnost svojega duhovništva. ² Tudi svoje brate iz Lévijevega rodu, rodu svojega očeta, privedi s seboj, da bodo lahko pridruženi k tebi in ti služili, toda ti in tvoji sinovi s teboj boste služili pred šotorskim svetiščem pričevanja. ³ Pazili bodo na tvojo zadolžitev in zadolžitev vsega šotorskega svetišča. Samo ne bodo se približali posodam svetišča in oltarju, da ne bi niti oni niti tudi vi ne umrli. ⁴ Pridruženi bodo k tebi in pazili bodo na zadolžitev šotorskega svetišča skupnosti, za vso službo šotorskega svetišča. Tujec pa se vam ne bo približal. ⁵ Pazili boste na zadolžitev svetišča in zadolžitev oltarja, da nad Izraelovimi otroki ne bo več besa. ⁶ Glejte, jaz sem vzel1[4 Mz 3,45] vaše brate, Lévijevce, izmed Izraelovih otrók. Vam so izročeni kakor darilo za Gospoda, da opravljajo službo šotorskega svetišča skupnosti. ⁷ Zato boste ti in tvoji sinovi s teboj, varovali svojo duhovniško službo za vsako oltarno stvar in znotraj zagrinjala; in vi boste služili. Duhovniško službo sem vam dal kakor službo darila. Tujec pa, ki pride blizu, bo usmrčen.«

⁸ Gospod je spregovoril Aronu: »Glej, dal sem ti tudi zadolžitev mojih vzdigovalnih daritev izmed vseh posvečenih stvari Izraelovih otrók. Tebi sem jih dal zaradi maziljenja in tvojim sinovom, z odredbo na veke. ⁹ To bodo tvoje najsvetejše stvari, ohranjene pred ognjem. Vsak njihov dar, vsaka njihova jedilna daritev in vsaka njihova daritev za greh in vsaka njihova daritev za prestopek, ki mi jih bodo povrnili, bo zate in za tvoje sinove najsvetejša. ¹⁰ Na najsvetejšem kraju boš to jedel. Vsak moški bo to jedel. To ti bo svéto. ¹¹ In to je tvoje; vzdigovalna daritev njihovega daru z vsemi majalnimi daritvami Izraelovih otrók. Dal sem jih tebi in tvojim sinovom in tvojim hčeràm2[3 Mz 10,14] s teboj, po zakonu na veke; vsak, kdor je v tvoji hiši čist, bo jedel od tega. ¹² Najboljšea[Najboljše…: hebr. Maščobo olja.] od olja in najboljše od vina in od pšenice, njihove prve sadove, ki jih bodo darovali Gospodu, té sem dal tebi. ¹³ In karkoli je prvo zrelo v deželi, kar bodo prinesli Gospodu, bo tvoje; vsak, kdor je v tvoji hiši čist, bo jedel od tega. ¹⁴ Vsaka posvečena stvar v Izraelu, naj bo tvoja.3[3 Mz 27,28] ¹⁵ Vsaka stvar, ki odpre maternico4[2 Mz 13,2; 2 Mz 22,29; 3 Mz 27,26; 4 Mz 3,13] v vsem mesu, ki ga prinašajo h Gospodu, naj bo to od ljudi ali živali, bo tvoja. Vendar zagotovo odkupi človeškega prvorojenca in odkupil boš prvence nečistih živali. ¹⁶ Tiste, ki naj bi bili odkupljeni, mesec dni stare, boš odkupil glede na svojo oceno, za denar petih šeklov, po svetiščnem šeklu, kar5[2 Mz 30,13; 3 Mz 27,25; 4 Mz 3,47; Ezk 45,12] je dvajset ger. ¹⁷ Toda prvenca krave ali prvenca ovce ali prvenca koze ne boš odkupil; oni so svéti. Njihovo kri boš poškrôpil na oltar in njihovo tolščo boš sežgal za ognjeno daritev, v prijeten vonj Gospodu. ¹⁸ Njihovo meso bo tvoje, kakor so tvoje majalne6[2 Mz 29,26] prsi in desno pleče. ¹⁹ Vse vzdigovalne daritve svétih stvari, ki jih Izraelovi otroci darujejo Gospodu, sem dal tebi in tvojim sinovom in tvojim hčeràm s teboj, po zakonu na veke. To je solna zaveza na veke pred Gospodom, tebi in tvojemu potomstvu s teboj.«

²⁰ Gospod je govoril Aronu: »Ne boš imel dediščine v svoji deželi niti ne boš imel nobenega deleža med njimi. Jaz7[5 Mz 10,9; 5 Mz 18,2; Joz 13,14; Joz 13,33; Ezk 44,28] sem tvoj delež in tvoja dediščina med Izraelovimi otroki. ²¹ Glej, Lévijevim otrokom sem dal za dediščino vse desetine v Izraelu, za njihovo službo, ki jo služijo, torej službo šotorskega svetišča skupnosti. ²² Niti se Izraelovi otroci odslej ne smejo približati šotorskemu svetišču skupnosti, da ne bi nosili greha inb[in…: hebr. da umrejo.] umrli. ²³ Temveč bodo Lévijevci opravljali službo šotorskega svetišča skupnosti in nosili bodo njihovo krivičnost. To bo zakon na veke skozi vaše rodove, da med Izraelovimi otroki ne bodo imeli nobene dediščine. ²⁴ Toda desetine Izraelovih otrók, ki jih darujejo kakor vzdigovalno daritev Gospodu, sem dal v dediščino Lévijevcem. Zato sem jim rekel: ›Med Izraelovimi otroki ne bodo imeli nobene dediščine.‹«

²⁵ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ²⁶ »Tako spregovori Lévijevcem in jim povej: ›Kadar od Izraelovih otrók vzamete desetine, ki sem vam jih od njih dal za vašo dediščino, potem boste od tega darovali vzdigovalno daritev za Gospoda, celó deseti del desetine. ²⁷ In ta vaša vzdigovalna daritev se vam bo štela kakor, da bi bilo žito iz mlatišča in kakor polnost vinske stiskalnice. ²⁸ Tako boste tudi vi darovali vzdigovalno daritev Gospodu od vseh svojih desetin, ki jih prejmete od Izraelovih otrók in od tega boste dali Gospodovo vzdigovalno daritev duhovniku Aronu. ²⁹ Izmed vseh vaših darov bo vsak daroval vzdigovalno daritev Gospodu, od vsegac[vsega: hebr. vse tolšče.] najboljšega od tega, celó posvečen del od tega.‹ ³⁰ Zato jim boš rekel: ›Ko ste vzdignili najboljšed[najboljše: hebr. maščobo.] od tega, potem bo to šteto Lévijevcem kakor donos mlatišča in kakor donos vinske stiskalnice. ³¹ To boste jedli na vsakem kraju, vi in vaše družine, kajti to je vaša nagrada za vašo službo v šotorskem svetišču skupnosti. ³² Zaradi tega ne boste nosili nobenega greha, ko ste vzdignili najboljše od tega. Niti ne boste oskrunili svétih stvari Izraelovih otrók, da ne umrjete.‹«

4 Mz, 19. poglavje

¹ Gospod je spregovorila[Leta 1471 pr. Kr.] Mojzesu in Aronu, rekoč: ² »To je odredba postave, ki jo je zapovedal Gospod, rekoč: ›Govorita Izraelovim otrokom, da vama privedejo rdečo telico brez madeža, na kateri ni nobene pomanjkljivosti in na katero nikoli ni prišel jarem. ³ Izročili jo boste duhovniku Eleazarju, da jo odvede1[Heb 13,11] zunaj tabora in nekdo jo bo zaklal pred njegovim obrazom. ⁴ Duhovnik Eleazar bo s svojim prstom vzel od njene krvi in sedemkrat poškropil2[Heb 9,13] neposredno pred šotorskim svetiščem skupnosti ⁵ in nekdo bo telico sežgal v njegovem pogledu; njeno kožo,3[2 Mz 29,14; 3 Mz 4,11-12] njeno meso in njeno kri bo sežgal z njenim iztrebkom. ⁶ Duhovnik bo vzel cedrovino, izop in škrlat in to vrgel v sredo goreče telice. ⁷ Potem bo duhovnik opral svoja oblačila, svoje meso umil v vodi in potem bo prišel v tabor in duhovnik bo nečist do večera. ⁸ Kdor jo zažiga, bo svoja oblačila opral v vodi in svoje meso okopal v vodi in bo nečist do večera. ⁹ Človek, ki je čist, bo zbral pepel telice in ga položil zunaj tabora, na čisto mesto in tam bo hranjen za skupnost Izraelovih otrók, za vodo oddvojitve. To je očiščevanje za greh. ¹⁰ Kdor zbira pepel telice, bo opral svoja oblačila in bo nečist do večera. To bo za Izraelove otroke in tujca, ki začasno prebiva med njimi, zakon na veke.

¹¹ Kdor se dotika trupla kateregakoli človeka,b[človeka: hebr. duše človeka.] bo sedem dni nečist. ¹² S to [vodo] se bo očistil na tretji dan in na sedmi dan bo čist. Toda če se ne očisti tretji dan, potem sedmi dan ne bo čist. ¹³ Kdorkoli se dotika trupla kateregakoli človeka, ki je mrtev in se ne očisti, omadežuje Gospodovo šotorsko svetišče, in ta duša bo iztrebljena iz Izraela. Ker voda oddvojitve ni bila poškropljena nad njim, bo nečist; njegova nečistost je še nad njim. ¹⁴ To je postava, ko človek umre v šotoru. Vse, kar pride v šotor in vse, kar je v šotoru, bo nečisto sedem dni. ¹⁵ Vsaka odprta posoda, ki na sebi nima privezanega pokrivala, je nečista. ¹⁶ Kdorkoli se dotakne tistega, ki je na odprtih poljih umorjen z mečem ali trupla ali človeške kosti, ali groba, bo sedem dni nečist. ¹⁷ Za nečisto osebo bodo vzeli od pepelac[pepela: hebr. praha.] sežgane telice očiščevanja za greh in tekočad[tekoča…: hebr. žive vode bodo dane.] voda bo vlita k temu v posodo. ¹⁸ Čista oseba bo vzela izop in ga pomočila v vodi in ga poškropila po šotoru in po vseh posodah in po osebah, ki so bile tam in na tistega, ki se je dotaknil kosti, ali nekoga umorjenega, ali nekoga mrtvega ali groba. ¹⁹ Čista oseba bo poškropila po nečisti na tretji dan in na sedmi dan. Na sedmi dan se bo mož očistil in opral svoja oblačila in se okopal v vodi in bo zvečer čist. ²⁰ Toda mož, ki bo nečist in se ne bo očistil, ta duša bo iztrebljena izmed skupnosti, ker je omadeževal Gospodovo svetišče. Voda oddvojitve ni bila poškropljena nanj; ta je nečist. ²¹ To jim bo večen zakon, da kdor škropi vodo oddvojitve, bo opral svoja oblačila; in kdor se dotika vode oddvojitve, bo nečist do večera. ²² Česarkoli se nečista oseba dotika, bo nečisto; in duša, ki se tega dotika, bo nečista do večera.

4 Mz, 20. poglavje

¹ Potema[Leta 1453 pr. Kr.] so prišli Izraelovi otroci, torej celotna skupnost, v Cinski divjini, v prvem mesecu, in ljudstvo je ostalo v Kadešu in Mirjam je tam umrla in bila tam pokopana. ² Tam pa ni bilo nobene vode za skupnost in skupaj so se zbrali zoper Mojzesa in zoper Arona. ³ Ljudje so se pričkali z Mojzesom in govorili, rekoč: »Da bi Bog dal, da bi umrli, ko1[4 Mz 11,33] so naši bratje umrli pred Gospodom! ⁴ In zakaj2[2 Mz 17,2] sta Gospodovo skupnost privedla gor v to divjino, da bi mi in naša živina v njej umrli? ⁵ In zakaj sta nas pripravila, da pridemo gor iz Egipta, da nas privedeta na ta zlobni kraj? To ni kraj semen ali fig ali vinskih brajd ali granatnih jabolk niti ni tukaj nobene vode za pitje.« ⁶ Mojzes in Aron sta od prisotnosti zbora odšla k vratom šotorskega svetišča skupnosti ter padla na svoja obraza in prikazala se jima je Gospodova slava.

⁷ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ⁸ »Vzemi palico in ti in tvoj brat Aron zberita skupaj skupnost in pred njihovimi očmi spregovorita skali in ta bo dala svojo vodo in ti jim boš prinesel vodo iz skale. Tako boš dal piti zboru in njihovim živalim.« ⁹ Mojzes je vzel palico izpred Gospoda, kakor mu je zapovedal. ¹⁰ Mojzes in Aron sta pred skalo zbrala skupnost in jim rekla: »Poslušajte sedaj, vi uporniki, ali vam moreva iz te skale izpeljati vodo?« ¹¹ Mojzes je dvignil svojo roko in s svojo palico dvakrat udaril skalob[Naročeno mu je bilo, da spregovori skali in ne, da jo udari. In celo dvakrat jo je udaril. Prvič mu je v 1 Mz 17,6 naročil, da udari skalo, sedaj, drugič, pa da ji spregovori. (Simbolika: Jezus – tista skala, ki je dala vodo – Jezus je za nas postal izvir živih vodá – je bil samo enkrat udarjen za naše grehe in ne dvakrat ali trikrat.) Zato mu je tokrat naročil, da skali spregovori. Simbolično gledano je tako Mojzes Jezusa drugič križal.]3[[2 Mz 17,6]] in voda se je obilno prikazala in skupnost je pila in tudi njihove živali.

¹² Gospod pa je spregovoril Mojzesu in Aronu: »Ker mi nista verovala, da bi me izkazala svetega v očeh Izraelovih otrók, zato te skupnosti ne bosta privedla v deželo, ki sem jim jo dal.« ¹³ To je voda iz Meríbe;c[Meríbe: to je, Prepir.] ker so se Izraelovi otroci prepirali z Gospodom in je bil on posvečen v njih.4[Ps 106,32-48]

¹⁴ Mojzes je k edómskemu kralju poslal poslance iz Kadeša: »Tako govori tvoj brat Izrael: ›Ti poznaš vse muke, ki so nas doletele.d[doletele: hebr. našle.] ¹⁵ Kako so naši očetje odšli dol v Egipt in smo dolgo časa prebivali v Egiptu; Egipčani pa so dražili nas in naše očete. ¹⁶ In ko smo klicali h Gospodu, je slišal naš glas in poslal angela in nas privedel iz egiptovske dežele. In glej, mi smo v Kadešu, v mestu na tvoji najbolj oddaljeni meji. ¹⁷ Naj prečkamo, prosim te, skozi tvojo deželo. Ne bomo šli skozi polja ali skozi vinograde niti ne bomo pili vode iz vodnjakov. Šli bomo po kraljevi visoki poti, ne bomo se obrnili k desni roki niti ne k levi, dokler ne prečkamo tvojih meja.‹« ¹⁸ Edóm pa mu je rekel: »Ne boš prečkal poleg mene, da ne bi jaz z mečem prišel zoper tebe.« ¹⁹ Izraelovi otroci so mu rekli: »Šli bomo po visoki poti. In če jaz in moja živina pije od tvoje vode, potem bom plačal zanjo. Samo šel bom, ne da bi počel karkoli drugega bom šel skozi po svojih stopalih.« ²⁰ Rekel je: »Ne boš šel skozi.« In Edóm je prišel ven zoper njega, z mnogo ljudstva in z môčno roko. ²¹ Tako je Edóm odklonil dati Izraelu prehod skozi njegovo mejo, zato se je Izrael obrnil proč od njega.

²² Izraelovi otroci, torej celotna skupnost, so potovali od Kadeša5[4 Mz 33,37] in prišli na goro Hor. ²³ Gospod je govoril Mojzesu in Aronu na gori Hor, ob meji dežele Edóm, rekoč: ²⁴ »Aron bo zbran k svojemu ljudstvu, kajti ne bo vstopil v deželo, ki sem jo dal Izraelovim otrokom, ker sta se uprla zoper mojoe[mojo…: Heb. moja usta.] besedo pri vodi Meríbe. ²⁵ Vzemi Arona in njegovega sina Eleazarja ter ju privedi gor na goro Hor6[4 Mz 33,38; 5 Mz 32,50] ²⁶ in sleci Arona iz njegovih oblačil in jih nadeni na njegovega sina Eleazarja. Aron pa bo zbran k svojim ljudem in bo tam umrl.« ²⁷ Mojzes je storil kakor je Gospod zapovedal in odšli so na goro Hor pred očmi vse skupnosti. ²⁸ Mojzes je slekel Arona iz njegovih oblačil in jih nadel na njegovega sina Eleazarja in Aron7[5 Mz 10,6; 5 Mz 32,50] je tam umrl, na vrhu gore, in Mojzes in Eleazar sta prišla dol z gore. ²⁹ Ko je vsa skupnost videla, da je bil Aron mrtev, so trideset dni žalovali za Aronom, celó vsa Izraelova hiša.

4 Mz, 21. poglavje

¹ Koa[Leta 1452 pr. Kr.] je kralj1[4 Mz 33,40] Arád, Kánaanec, ki je prebival na jugu, slišal govorico, da je Izrael prišel po poti oglednikov, potem se je bojeval zoper Izrael in nekatere izmed njih prijel kot jetnike. ² Izrael se je zaobljubil Gospodu in rekel: »Če zares hočeš to ljudstvo izročiti v mojo roko, potem bom popolnoma uničil njihova mesta.« ³ Gospod je prisluhnil Izraelovemu glasu in izročil Kánaance, in popolnoma so jih uničili in njihova mesta in ime kraja je imenoval Horma.b[Horma: to je, Popolno uničenje.]

⁴ Odpotovali so z gore Hor po poti Rdečega morja, da obidejo deželo Edóm in duša ljudstva je zaradi poti zelo izgubilac[izgubila…: ali, žalovala: hebr. skrajšala.] pogum. ⁵ Ljudstvo je govorilo zoper Boga in zoper Mojzesa: »Zakaj sta nas privedla gor iz Egipta, da umremo v divjini? Kajti tukaj ni kruha niti tukaj ni nobene vode in naši duši se gabi2[4 Mz 11,6] ta lahek kruh.« ⁶ Gospod3[1 Kor 10,9] pa je med ljudstvo poslal ognjene kače in te so pikale ljudstvo in mnogo Izraelovega ljudstva je umrlo.

⁷ Zato je ljudstvo prišlo k Mojzesu in reklo: »Grešili smo, kajti govorili smo zoper Gospoda in zoper tebe. Moli h Gospodu, da kače odvzame od nas.« In Mojzes je molil za ljudstvo. ⁸ Gospod je rekel Mojzesu: »Naredi si ognjeno kačo in jo obesi na kol, in zgodilo se bo, da vsak, kdor je pičen, ko pogleda nanjo, bo živel.« ⁹ Mojzes4[2 Kr 18,4; Jn 3,14] je naredil kačo iz brona in jo obesil na kol in pripetilo se je, da če je kateregakoli človeka pičila kača, ko je pogledal kačo iz brona, je živel.

¹⁰ Izraelovi otroci so se namerili naprej in se utaborili v Obótu. ¹¹ In odpotovali so iz Obóta in se utaborili5[4 Mz 33,43] pri Ijé Abarímu,d[Ijé Abarímu: ali, Abarímovih kupih.] v divjini, ki je pred Moábom, proti sončnemu vzhodu.

¹² Od tam so odrinili in se utaborili v dolini Zared. ¹³ Od tam so odrinili in se utaborili na drugi strani Arnóna, ki je v divjini, ki prihaja iz pokrajin Amoréjcev, kajti Arnón je Moábova meja med Moábom in Amoréjci. ¹⁴ § Zato je rečeno v knjigi Gospodovih vojn: »Kaje[Kaj…: ali, Vahéb v Sufi.] je storil v Rdečem morju in v potokih Arnóna ¹⁵ in pri vodotoku potokov, ki gredo dol k prebivališču Ar in ležif[leži: hebr. se naslanja na Moábovo mejo.] na Moábovi meji.« ¹⁶ In od tam so odšli v Beêr, to je vodnjak, o katerem je Gospod govoril Mojzesu: »Zberi skupaj ljudstvo in jaz jim bom dal vodo.«

¹⁷ Potem je Izrael zapelg[zapel: ali, odgovoril.] to pesem: »Izviraj,h[Izviraj…: hebr. Dvigni se.] o vodnjak. Pôjte mu. ¹⁸ Princi so kopáli vodnjak, kopáli so ga plemiči izmed ljudstva, po navodilih postavodajalca, s svojimi palicami.« In iz divjine so odšli k Matánu, ¹⁹ in od Matána v Nahaliél, in iz Nahaliéla v Bamót, ²⁰ § in iz Bamóta v dolino, ki je v moábskii[v moábski…: na moábskem polju.] deželi, do vrha Pisge,j[Pisge: ali, hriba.] ki gleda proti Ješimonu.k[Ješimonu: ali, divjini.]

²¹ Izrael je poslal poslance k Sihónu,l[Sihón: hebr. viharen.] kralju Amoréjcev, rekoč: ²² »Pusti mi iti skozi tvojo deželo. Ne bomo se obrnili v polja ali v vinograde; ne bomo pili od vodá iz vodnjaka, temveč bomo šli vzdolž po kraljevi visoki poti, dokler ne bomo prešli tvojih mej.«6[5 Mz 2,27; Sod 11,19] ²³ Sihón pa ni hotel trpeti, da gre Izrael skozi njegove meje, temveč je Sihón zbral vse ljudstvo in odšel ven zoper Izrael v divjino in prišel v Jahac in se bojeval zoper Izrael.7[5 Mz 29,7] ²⁴ Izrael8[Joz 12,2; Ps 135,11; Am 1,29] pa ga je udaril z ostrino meča in vzel v last njegovo deželo od Arnóna do Jabóka, celo do Amónovih otrók, kajti meja Amónovih otrók je bila trdna. ²⁵ Izrael je zavzel vsa ta mesta in Izrael je prebival v vseh mestih Amoréjcev v Hešbónu in v vseh njegovih vaseh.m[vaseh: hebr. hčerah.] ²⁶ Kajti Hešbón je bil mesto amoréjskega kralja Sihóna, ki se je bojeval zoper prejšnjega moábskega kralja in je vso njegovo deželo vzel iz njegove roke, celo do Arnóna. ²⁷ Zato tisti, ki govorijo v pregovorih, pravijo: »Pridite v Hešbón, naj bo Sihónovo mesto zgrajeno in pripravljeno, ²⁸ kajti ogenj je odšel iz Hešbóna, plamen iz mesta Sihón. Ta je použil Ar Moáb in gospodarje visokih krajev Arnóna. ²⁹ Gorje tebi, Moáb! Uničeno si, oh ljudstvo Kemoša.9[1 Kr 11,7; 1 Kr 11,33] Svojim sinovom je dal, da pobegnejo in svoje hčere v ujetništvo Sihónu, kralju Amoréjcev. ³⁰ Streljali smo nanje, Hešbón je uničen celo do Dibóna in opustošili smo jih celo do Nofa,n[Nofa: hebr. Memfisa. Mesto ob Nilu, poleg Kaira.] ki sega do Médebe.«

³¹ Tako je Izrael prebival v deželi Amoréjcev. ³² In Mojzes je poslal, da ogledajo Jaazêr in zavzeli so njegove vasi in napodili Amoréjce, ki so bili tam.

³³ In obrnili so se ter odšli gor, po poti Bašána in bašánski kralj Og je odšel ven zoper njih, on in vse njegovo ljudstvo, da se bojujejo pri Edréi.10[5 Mz 3,1; 5 Mz 29,7] ³⁴ Gospod je rekel Mojzesu: »Ne boj se ga, kajti izročil sem ga v tvojo roko in vse njegovo ljudstvo in njegovo deželo in storil11[Ps 135,11] mu boš, kakor si storil Sihónu, kralju Amoréjcev, ki je prebival pri Hešbónu.« ³⁵ Tako so udarili njega, njegove sinove in vse njegovo ljudstvo, dokler nihče ni ostal živ, in njegovo deželo vzeli v last.

4 Mz, 22. poglavje

¹ Izraelovi otroci so se namerilia[Leta 1452 pr. Kr.] naprej in se utaborili na moábskih ravninah, na tej strani Jordana, pri Jêrihi.

² Cipórjev sin Balák je videl vse, kar je Izrael storil Amoréjcem. ³ Moáb se je silno bal ljudstva, ker jih je bilo mnogo in Moáb je bil zaskrbljen zaradi Izraelovih otrók. ⁴ Moáb je rekel midjánskim starešinam: »Sedaj bo ta skupina polizala vse, ki so naokoli nas, kakor vol pomuli poljsko travo.« Cipórjev sin Balák je bil ob tistem času kralj Moábcev. ⁵ Poslal je torej poslance k Beórjevemu sinu Bileámu v Petór, ki je poleg reke dežele otrók njegovega ljudstva, da ga pokliče, rekoč: »Glej, ljudstvo je prišlo iz Egipta. Glej, pokrivajo obličjeb[obličje: hebr. oči.] zemlje in prebivajo nasproti meni.1[Joz 24,9] ⁶ Pridi torej sedaj, prosim te, prekolni mi to ljudstvo, kajti oni so premogočni zame. Morda bom prevladal, da jih lahko udarimo in da jih lahko napodim iz dežele, kajti vem, da kogar ti blagosloviš, je blagoslovljen in kogar ti prekolneš, je preklet.« ⁷ Moábske starešine in midjánske starešine so odrinili z nagradami vedeževanja v svoji roki in prišli k Bileámu in mu spregovorili Balákove besede. ⁸ In ta jim je rekel: »To noč prenočite tukaj in ponovno vam bom prinesel besedo, kakor mi bo Gospod govoril,« in Moábovi princi so ostali z Bileámom. ⁹ Bog je prišel k Bileámu in rekel: »Kakšni možje so tile s teboj?« ¹⁰ Bileám je rekel Bogu: »Cipórjev sin Balák, moábski kralj, je poslal k meni, rekoč: ¹¹ ›Glej, tam je prišlo ljudstvo iz Egipta, ki pokriva obličje zemlje. Pridi sedaj, prekolni mi jih. Morda jihc[jih…: hebr. bom prevladal v boju zoper njih.] bom zmožen premagati in jih pognati ven.‹« ¹² Bog pa je rekel Bileámu: »Ne boš šel z njimi, ne boš preklel ljudstva, kajti blagoslovljeni so.« ¹³ Bileám je zjutraj vstal in Balákovim princem rekel: »Pojdite v svojo deželo, kajti Gospod mi odklanja dati dovoljenje, da grem z vami.« ¹⁴ Moábski princi so vstali, odšli k Baláku in rekli: »Bileám odklanja, da pride z nami.«

¹⁵ Balák je ponovno poslal prince, več in častitljivejše od onih. ¹⁶ Prišli so k Bileámu in mu rekli: »Tako govori Cipórjev sin Balák: ›Najd[Naj…: hebr. Ne bodi oviran pred tem itd.] te ničesar, prosim te, ne ovira, da bi prišel k meni, ¹⁷ kajti povišal te bom v zelo veliko čast in storil bom kakorkoli mi rečeš. Pridi torej, prosim te, prekolni mi to ljudstvo.‹« ¹⁸ Bileám je odgovoril ter Balákovim služabnikom rekel: »Če bi mi Balák2[4 Mz 24,13] dal svojo hišo, polno srebra in zlata, ne morem iti preko besede od Gospoda, svojega Boga, da storim manj ali več. ¹⁹ Zdaj torej, prosim vas, tudi vi ostanite tukaj to noč, da bom lahko vedel, kaj mi bo še povedal Gospod.« ²⁰ Bog je ponoči prišel k Bileámu ter mu rekel: »Če pridejo možje, da te pokličejo, vstani in pojdi z njimi. Ampak le besedo, ki ti jo bom jaz rekel, boš storil.« ²¹ Bileám je zjutraj vstal, osedlal svojo oslico in se odpravil k moábskim princem.e[To je Bileám storil samovoljno, ker prejšnja vrstica vključuje besedo ›če‹ in ni omenjeno, da bi ti možje prišli in ga poklicali!]

²² Božja jeza je bila vžgana, ker je odšel in Gospodov angel je stal na poti za nasprotnika zoper njega. Torej jahal je na svoji oslici in dva njegova služabnika sta bila z njim. ²³ In oslica3[2 Pet 2,16; Jud 1,11] je zagledala Gospodovega angela stati na poti in njegov meč je bil izvlečen v njegovi roki in oslica se je obrnila stran iz poti in odšla na polje. Bileám pa je udaril oslico, da jo obrne na pot. ²⁴ Toda Gospodov angel je stal na stezi vinogradov, zid pa je bil na tej strani in zid na oni strani. ²⁵ Ko je oslica zagledala Gospodovega angela, se je pritisnila k zidu in Bileámovo stopalo zmečkala ob zid in ta jo je ponovno udaril. ²⁶ Gospodov angel je šel naprej in stal na ozkem kraju, kjer ni bilo nobene poti, da bi se obrnil k desni roki ali k levi. ²⁷ Ko je oslica zagledala Gospodovega angela, je pod Bileámom padla dol in Bileámova jeza je bila vžgana in oslico je udaril s palico. ²⁸ Gospod pa je oslici odprl usta in ta je Bileámu rekla: »Kaj sem ti storila, da si me že trikrat udaril?« ²⁹ Bileám je rekel oslici: »Ker si me zasmehovala. Če bi bil tukaj, v moji roki meč, bi te sedaj že ubil.« ³⁰ Oslica pa je Bileámu rekla: »Ali nisem tvoja oslica, naf[na…: hebr. ki si jahal na meni.] kateri si jahal, odkar sem bilag[sem bila…: ali, si bil itd.] tvoja, do današnjega dne? Sem imela kdaj navado, da ti tako storim?« Rekel je: »Ne.« ³¹ Potem je Gospod Bileámu odprl oči in zagledal je Gospodovega angela, stoječega na poti in njegov meč je bil izvlečen v njegovi roki. Sklonil je svojo glavo in padelh[padel…: ali, se priklonil.] plosko na svoj obraz. ³² Gospodov angel mu je rekel: »Zakaj si potem že trikrat udaril svojo oslico? Glej, odšel sem ven, da sei[to…: hebr. bi ti bil nasprotnik.] ti zoperstavim, ker je tvoja pot sprevržena pred menoj, ³³ oslica pa me je zagledala in se že trikrat obrnila od mene. Razen če se ne bi obrnila od mene, bi te sedaj torej zagotovo ubil, njo pa rešil živo.« ³⁴ Bileám je rekel Gospodovemu angelu: »Grešil sem, kajti nisem vedel, da zoper mene stojiš na poti. Sedaj torej, če tej[te…: hebr. je to zlo v tvojih očeh.] je to razžalilo, se bom ponovno vrnil nazaj.« ³⁵ Gospodov angel je Bileámu rekel: »Pojdi z možmi, toda samo besedo, ki ti jo jaz govorim, to boš govoril.« Tako je Bileám odšel z Balákovimi princi.

³⁶ Ko je Balák slišal, da je Bileám prišel, je odšel ven, da ga pospremi v mesto Moáb, ki je na meji Arnóna, ki je skrajna pokrajina. ³⁷ Balák je rekel Bileámu: »Ali nisem iskreno poslal k tebi, da te pokličem? Čemu nisi prišel k meni? Mar te zares ne zmorem povišati k časti?« ³⁸ Bileám je rekel Baláku: »Glej, prišel sem k tebi. Imam zdaj sploh moč, da karkoli povem? Besedo, ki jo Bog polaga v moja usta, to bom govoril.« ³⁹ Bileám je odšel z Balákom in prišla sta v Kirját Hucót.k[Kirját Hucót: ali, mesto ulic.] ⁴⁰ Balák je daroval vola in ovco in poslal k Bileámu in k princem, ki so bili z njim. ⁴¹ Pripetilo se je naslednji dan, da je Balák vzel Bileáma in ga privedel gor na Báalov visok kraj, da bi od tam lahko videl skrajen del ljudstva.

4 Mz, 23. poglavje

¹ Bileám je rekel Baláku: »Tukaj mi zgradi sedem oltarjev in mi pripravi sedem volov ter sedem ovnov.« ² Balák je storil, kakor je Bileám govoril, in Balák in Bileám sta na vsakem oltarju darovala bikca in ovna. ³ Bileám je rekel Baláku: »Stoj pri svoji žgalni daritvi, jaz pa bom šel. Morda bo prišel Gospod, da me sreča in karkoli mi pokaže, ti bom povedal.« In odšel je na visoka[visok…: ali, osamljen.] kraj. ⁴ Bog je srečal Bileáma in ta mu je rekel: »Pripravil sem sedem oltarjev in na vsakem oltarju sem daroval bikca in ovna.« ⁵ Gospod je v Bileámova usta položil besedo ter rekel: »Vrni se k Baláku in tako boš govoril.« ⁶ Vrnil se je k njemu in glej, ta je stal poleg svoje žgalne daritve, on in vsi Moábovi princi. ⁷ Vzel je njegovo prispodobo ter rekel: »Moábski kralj Balák me je privedel iz Aráma, iz vzhodnih gorá, rekoč: ›Pridi, prekolni mi Jakoba in pridi izzivat Izraela.‹ ⁸ Kako naj prekolnem, kogar Bog ni preklel? Kako naj izzivam, kogar Gospod ni izzival? ⁹ Kajti od vrha skal ga vidim in od hribov ga gledam. Glej, ljudstvo bo prebivalo sámo in ne bo šteto med narode. ¹⁰ Kdo lahko prešteje Jakobov prah in število četrtine Izraela? Naj umremb[umrem…: hebr. moja duša, ali, moje življenje umre s smrtjo.] smrt pravičnega in naj bo moj zadnji konec podoben njegovemu!« ¹¹ Balák pa je rekel Bileámu: »Kaj si mi storil? Vzel sem te, da prekolneš moje sovražnike in glej, ti si jih vse skupaj blagoslovil.« ¹² Ta je odgovoril in rekel: »Mar ne morem paziti, da govorim to, kar je Gospod položil v moja usta?«

¹³ Balák mu je rekel: »Pridi, prosim te, z menoj na drug kraj, od koder jih lahko vidiš. Videl boš le njihov skrajni del, ne boš pa videl vseh, in od tam mi jih prekolni.«

¹⁴ Privedel ga je na polje Zofim, k vrhu Pisgec[Pisge: ali. hriba.] in zgradil sedem oltarjev in na vsakem oltarju daroval bikca in ovna. ¹⁵ Baláku je rekel: »Stoj tukaj pri svoji žgalni daritvi, medtem ko tam srečam Gospoda.« ¹⁶ Gospod je srečal Bileáma in v njegova usta položil1[4 Mz 22,35] besedo ter rekel: »Ponovno pojdi k Baláku in tako povej.« ¹⁷ Ko je prišel k njemu, glej, je ta stal pri svoji žgalni daritvi in princi Moába z njim. In Balák mu je rekel: »Kaj je Gospod govoril?« ¹⁸ Ta je vzel njegovo prispodobo ter rekel: »Vstani, Balák in poslušaj; prisluhni mi, ti, Cipórjev sin. ¹⁹ Bog ni človek, da bi lagal; niti človeški sin, da bi se moral kesati. Je rekel in tega ne bi storil? Je govoril in ali tega ne bi dobro naredil? ²⁰ Glej, prejel sem zapoved, da blagoslovim in on je blagoslovil in tega ne morem razveljaviti. ²¹ Ni zagledal krivičnosti v Jakobu niti ni videl perverznosti v Izraelu. Gospod, njegov Bog, je z njim in krik kralja je med njimi. ²² Bog jih je privedel iz Egipta; moč ima, kakor bi bila moč od samoroga.2[4 Mz 24,8] ²³ Zagotovo tam ni izrekanja uroka zoperd[zoper…: ali, v Jakobu.] Jakoba niti tam ni nobenega vedeževanja zopere[zoper…: ali, v Izraelu.] Izraela. Glede na ta čas bo to rečeno o Jakobu in o Izraelu; ›Kaj je Bog storil!‹ ²⁴ Glej, ljudstvo bo vstalo kakor velik lev in se dvignilo kakor mlad lev. On se ne bo ulegel, dokler ne jé od plena in ne pije krvi umorjenega.«

²⁵ Balák je rekel Bileámu: »Niti jih sploh ne preklinjaj niti jih sploh ne blagoslavljaj.« ²⁶ Toda Bileám je odgovoril in rekel Baláku: »Mar ti nisem rekel, rekoč: ›Vse, kar Gospod govori, to moram storiti?‹«

²⁷ Balák je rekel Bileámu: »Pridi, prosim te, privedel te bom na drug kraj. Morda bo to ugajalo Bogu, da mi jih boš lahko od tam preklel.« ²⁸ § In Balák je privedel Bileáma na vrh Peórja, ki gleda proti Ješimonu. ²⁹ Bileám je rekel Baláku: »Tukaj mi zgradi sedem oltarjev in tukaj mi pripravi sedem bikcev in sedem ovnov.« ³⁰ Balák je storil kakor je Bileám rekel in na vsakem oltarju daroval bikca in ovna.

4 Mz, 24. poglavje

¹ Ko je Bileám videl, da je to ugajalo Gospodu, da blagoslovi Izraela, ni odšel kakor ob drugih časih,1[4 Mz 23,3; 4 Mz 23,15] daa[da…: hebr. k srečanju izrekanja urokov.] išče za izrekanji urokov, temveč je svoj obraz nameril proti divjini. ² Bileám je povzdignil svoje oči in videl Izraela prebivati v svojih šotorih glede na svoje rodove in Duh Božji je prišel nadenj. ³ Vzel je njegovo prispodobo in rekel: »Bileám, Beórjev sin, je rekel in mož, kateregab[katerega…: hebr. ki je imel svoje oči zaprte, toda sedaj so odprte.] oči so odprte, je rekel.2[4 Mz 23,7; 4 Mz 23,18] ⁴ Rekel je tisti, ki je slišal besede od Boga, ki je videl vizijo Vsemogočnega pasti v videnje, toda svoje oči je imel odprte. ⁵ Kako ljubki so tvoji šotori, oh Jakob in tvoja šotorska svetišča, oh Izrael! ⁶ Kakor se doline širijo naprej, kakor vrtovi pri rečnem bregu, kakor drevesa aloje,c[aloje: zelo dišeče, dragoceno drevo, najbrž lat. Aquilaria agallocha.] ki jih je Gospod zasadil, in kakor cedre poleg vodá. ⁷ Vodo bo izlil iz svojih véder in njegovo seme bo na mnogih vodah in njegov kralj bo višji kakor Agág in njegovo kraljestvo bo povišano. ⁸ Bog ga je privedel iz Egipta; imel3[4 Mz 23,22] je, kakor bi bila moč samoroga. Pojedel bo narode svojih sovražnikov in njihove kosti bo zlomil in jih prebodel s svojimi puščicami. ⁹ Leži, ulegel se je kakor lev in kakor velik lev. Kdo ga bo razvnel? Blagoslovljen je, kdor te blagoslavlja in preklet je, kdor te preklinja.«4[1 Mz 49,9]

¹⁰ Balákova jeza je bila vžgana zoper Bileáma in svoji roki je udaril skupaj in Balák je rekel Bileámu: »Poklical sem te, da prekolneš moje sovražnike in glej, ti si jih vse skupaj trikrat blagoslovil. ¹¹ Zato sedaj pobegni k svojemu kraju, Mislil sem te povišati k veliki časti; toda glej, Gospod te je zadržal pred častjo.« ¹² Bileám je rekel Baláku: »Mar nisem govoril tudi tvojim poslancem, ki si jih pošiljal k meni, rekoč: ¹³ ›Če bi mi Balák dal svojo hišo, polno srebra in zlata, ne morem preko Gospodove zapovedi, da storim ali dobro ali slabo iz svojega mišljenja, temveč bom govoril to, kar govori Gospod?‹ ¹⁴ In sedaj glej, grem k svojemu ljudstvu. Pridi torej in oznanil ti bom, kaj bo to ljudstvo storilo tvojemu ljudstvu v zadnjih dneh.«

¹⁵ Vzel je njegovo prispodobo in rekel: »Bileám, Beórjev sin, je rekel in mož, katerega oči so odprte, je rekel: ¹⁶ ›Rekel je ta, ki je slišal besede od Boga in poznal spoznanje Najvišjega, ki je videl videnje Vsemogočnega, padajoč v trans, toda z odprtimi očmi. ¹⁷ Videl ga bom, toda ne sedaj. Gledal ga bom, toda ne [od] blizu. Prišla bo Zvezda iz Jakoba in Žezlo bo vstalo iz Izraela in udarilod[udarilo…: ali, po princih udarilo.] bo Moábove vogale in uničilo vse Setove otroke.e[Prerokba tudi o kralju Davidu, predvsem pa o Mesiji in delu, ki ga bo opravil ob svojem ponovnem prihodu. Moáb, Setovi otroci, Edóm, Seír, Amálek, Kenéjci, Asúr in Eber predstavljajo ozemlja, na katerih še v današnjih časih prebivajo ljudstva (vprašajte se, katero religijo izvajajo?), ki sovražijo hebrejsko ljudstvo. Prerokba jih opredeljuje kot označene za končno sodbo, ko se vrne Mesija.] ¹⁸ Edóm bo posest, tudi Seír bo posest za svoje sovražnike, Izrael pa bo delal junaško. ¹⁹ Iz Jakoba bo prišel tisti, ki bo imel gospostvo in uničil bo tistega, ki ostaja v mestu.‹«

²⁰ Ko je pogledal na Amáleka, je vzel njegovo prispodobo ter rekel: »Amálek je bil prvi izmed narodov,f[narodov: narodov, ki so se vojskovali zoper Izraela.]5[2 Mz 17,1-16] toda njegov zadnji konec bo, dag[da…: ali, celo do uničenja.] bo uničen na veke.« ²¹ Pogledal je na Kenéjce in vzel njegovo prispodobo ter rekel: »Trdno je tvoje bivališče in svoje gnezdo postavljaš v skalo. ²² Vendar bo Kenéjech[Kenéjec: hebr. Kain.] opustošen, dokleri[dokler…: ali, kako dolgo bo to preden te bo Asúr odvedel ujetega.] te Asúr ne bo odvedel ujetega.« ²³ Vzel je njegovo prispodobo in rekel: »Ojoj, kdo bo živel, ko Bog to dela! ²⁴ Ladje bodo prišle iz pokrajin Kitéjcev in prizadele Asúr in Eber in tudi on bo uničen na veke.« ²⁵ Bileám je vstal, odšel in se vrnil na svoj kraj in tudi Balák je odšel svojo pot.

4 Mz, 25. poglavje

¹ Izrael je prebival v Šitímu1[4 Mz 33,49] in ljudstvo se je začelo vlačugati z moábskimi hčeràmi.a[Ker Bileám ni mogel prekleti ljudstva je Baláku svetoval, da Izraelci prekolnejo sami sebe s prelomitvijo svoje zaveze z Bogom – svojemu bogu Báal Peórju so Moábke služile s spolnimi odnosi kot del žrtvovanja svojemu bogu in v to so po Bileámovem nasvetu zapeljale Izraelce.]2[[4 Mz 31,16]; [2 Pt 2,15]; [Jud 1,11]; [Raz 2,14]] ² Té so ljudstvo klicale k žrtvovanjem svojih bogov, in ljudstvo je jedlo in se priklanjalo njihovim bogovom. ³ Izrael se je pridružil Báal Peórju in Gospodova jeza je bila vžgana zoper Izrael. ⁴ Gospod je rekel Mojzesu: »Vzemi3[5 Mz 4,3; Joz 22,17] vse poglavarje ljudstva in jih obesi pred Gospodom, nasproti soncu, da se bo kruta Gospodova jeza lahko odvrnila od Izraela.« ⁵ Mojzes je rekel Izraelovim sodnikom: »Vsak naj ubije svoje može, ki so bili pridruženi Báal Peórju.«

⁶ Glej, eden izmed Izraelovih otrók je prišel in k svojim bratom privedel midjánsko žensko pred očmi Mojzesa in pred očmi vse skupnosti Izraelovih otrók, ki so jokali pred vrati šotorskega svetišča skupnosti. ⁷ Ko4[Ps 106,30] je Pinhás, sin Eleazarja, sin duhovnika Arona, to videl, je vstal izmed skupnosti in v svojo roko vzel kopje ⁸ in odšel za Izraelovim možem v šotor in oba izmed njiju prebodel, Izraelovega moškega in žensko je prebodel skozi njen trebuh. Tako je bila kuga ustavljena pred Izraelovimi otroki. ⁹ Teh,5[1 Kor 10,8] ki so v kugi umrli, je bilo štiriindvajset tisoč.

¹⁰ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ¹¹ »Pinhás,6[Ps 106,30] sin Eleazarja, sin duhovnika Arona, je moj bes odvrnil proč od Izraelovih otrók, medtem ko je bil med njimi goreč zaradib[zaradi…: hebr. z mojo gorečnostjo.] mene, da ne bi jaz v svoji ljubosumnosti použil Izraelovih otrók. ¹² Zato reci: ›Glej, dam mu svojo zavezo miru ¹³ in imel jo bo in njegovo seme za njim, celó zavezo večnega duhovništva, ker je bil goreč za svojega Boga in opravil spravo za Izraelove otroke.‹« ¹⁴ Torej ime Izraelca, ki je bil umorjen, torej tistega, ki je bil umorjen z Midjánko, je bilo Salújev sin Zimrí, princ glavnec[glavne: hebr. očetove.] hiše med Simeonovci. ¹⁵ Ime midjánske ženske, ki je bila umorjena, je bilo Kozbí, hči Cura. On je bil poglavar nad ljudstvom in vodja hiše v Midjánu.

¹⁶ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ¹⁷ »Jezite Midjánce in jih udarite,7[4 Mz 31,2] ¹⁸ kajti jezili so vas s svojimi zvijačami, s katerimi so vas preslepili v zadevi Peórja in v zadevi Kozbí, hčere midjánskega princa, njihove sestre, ki je bila umorjena na dan nadloge zaradi Peórja.«

4 Mz, 26. poglavje

¹ Pripetilo se je po kugi, da je Gospod spregovoril Mojzesu in Eleazarju, sinu duhovnika Arona, rekoč: ² »Popišite glave vse skupnosti Izraelovih otrók, od1[4 Mz 1,3] dvajsetih let starosti in naprej, po vseh njihovih očetnih hišah, vse, ki so v Izraelu zmožni, da gredo na vojno.« ³ Mojzes in duhovnik Eleazar sta z njimi spregovorila na moábskih ravninah, pri Jordanu, blizu Jêrihe, rekoč: ⁴ » Popišite glave ljudstva, od dvajsetih let starosti in naprej,« kakor je Gospod zapovedal2[4 Mz 1,1] Mojzesu in Izraelovim otrokom, ki so odšli iz egiptovske dežele.

⁵ Ruben, najstarejši Izraelov sin. Rubenovi otroci: Hénoh, iz katerega prihaja družina Hénohovcev, iz Palúja družina Palújevcev.3[1 Mz 46,8; 2 Mz 6,14; 1 Krn 5,1] ⁶ Iz Hecróna družina Hecrónovcev, iz Karmíja družina Karmíjevcev. ⁷ To so družine Rubenovcev in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo triinštirideset tisoč sedemsto trideset. ⁸ Palújevi sinovi: Eliáb. ⁹ Eliábovi sinovi: Nemuél, Datán in Abirám. To sta bila tista Datán in Abirám, ki sta bila slavna v skupnosti, ki sta se pričkala4[4 Mz 16,2] zoper Mojzesa in zoper Arona v Korahovi skupini, ko so se pričkali zoper Gospoda ¹⁰ in zemlja je odprla svoja usta ter ju požrla skupaj s Korahom, ko je ta skupina umrla, ko je ogenj použil dvesto petdeset mož in postali so znamenje. ¹¹ Vendar Korahovi otroci niso umrli.

¹² § Simeonovi sinovi po njihovih družinah: iz Nemuélaa[Nemuél: tudi imenovan: Jemuél.] družina Nemuélovcev, iz Jamina družina Jamínovcev, iz Jahínab[Jahína: tudi imenovan: Jaríb.] družina Jahínovcev, ¹³ iz Zerahac[Zeraha: tudi imenovan, Cohar.] družina Zerahovcev, iz Šaúla družina Šaúlovcev. ¹⁴ To so družine Simeoncev, dvaindvajset tisoč dvesto.

¹⁵ Gadovi otroci po njihovih družinah: od Cefónad[Cefóna: tudi imenovan Cifjón.] družina Cefónovcev, od Hagíja družina Hagíjevcev, od Šuníja družina Šuníjevcev, ¹⁶ od Ozníjae[Ozníja: tudi imenovan, Ecbón.] družina Ozníjevcev, od Eríja družina Eríjevcev, ¹⁷ od Aródaf[Aróda: tudi imenovan Aródi.] družina Aródovcev, od Arelíja družina Arelíjcev. ¹⁸ To so družine Gadovih otrók glede na tiste, ki so bili izmed njih prešteti, štirideset tisoč petsto.

¹⁹ Judova sinova sta bila Er in Onán, in Er in Onán sta umrla v kánaanski deželi.5[1 Mz 38,2-10; 1 Mz 46,12] ²⁰ Judovi sinovi po njihovih družinah so bili: od Šelája družina Šelájevcev, od Pareca družina Parecovcev, od Zeraha družina Zerahovcev. ²¹ Parecovi sinovi so bili: od Hecróna družina Hecrónovcev, od Hamúla družina Hamúlovcev. ²² To so Judove družine, glede na tiste, ki so bili izmed njih prešteti, šestinsedemdeset tisoč petsto.

²³ Od Isahárjevih sinov po njihovih družinah: od Tolá družina Tolájevcev, od Puvág[Puvá: ali, Phuvah.] družina Puvájevcev, ²⁴ od Jašúbah[Jašúba: ali, Joba.] družina Jašúbovcev, od Šimróna družina Šimrónovcev. ²⁵ To so družine Isahárja, glede na tiste, ki so bili izmed njih prešteti, šestinsedemdeset tisoč tristo.

²⁶ Od Zábulonovih sinov po njihovih družinah: od Sereda družina Seredovcev, od Elóna družina Elónovcev, od Jahleéla družina Jahleélovcev. ²⁷ To so družine Zábulonovcev, glede na tiste, ki so bili izmed njih prešteti, šestdeset tisoč petsto.

²⁸ Jožefova sinova po svojih družinah sta bila Manáse in Efrájim. ²⁹ Od Manásejevih sinov: od Mahírja6[Joz 17,1] družina Mahírjevcev in Mahír je spočel Gileáda. Iz Gileáda je izšla družina Gileádcev. ³⁰ To so Gileádovi sinovi: od Iezerjai[Iezerja: tudi imenovanega, Abiézer.] družina Iezerjevcev, od Heleka družina Helekovcev ³¹ in od Asriéla družina Asriélovcev in od Sihema družina Sihemcev ³² in od Šemidája družina Šemidájevcev in od Heferja družina Heferjevcev.

³³ Celofhád,7[4 Mz 27,1] sin Heferja, pa ni imel sinov, temveč hčere in imena Celofhádovih hčerá so bila Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirca. ³⁴ To so Manásejeve družine in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, dvainpetdeset tisoč sedemsto.

³⁵ To so Efrájimovi sinovi po njihovih družinah: od Šutélaha družina Šutélahovcev, od Beherjaj[Beherja: tudi imenovan, Bered.] družina Beherjevcev, od Tahana družina Táhanovcev. ³⁶ To so Šutélahovi sinovi: od Erána družina Eránovcev. ³⁷ To so družine Efrájimovih sinov glede na tiste, ki so bili izmed njih prešteti, dvaintrideset tisoč petsto. To so Jožefovi sinovi po njihovih družinah.

³⁸ Benjaminovi sinovi po njihovih družinah: od Bela družina Bélovcev, od Ašbéla družina Ašbélovcev, od Ahirámak[Ahiráma: tudi imenovan Ehí, ali, Ahráh.] družina Ahirámovcev, ³⁹ od Šufáma družina Šufámovcev, od Hufáma družina Hufámovcev.l[Šufám in Hufám: tudi imenovana, Mupím in Hupím.] ⁴⁰ Belova sinova sta bila Ardm[Ard: tudi imenovan Adár.] in Naamán: od Arda družina Ardovcev in od Naamána družina Naamánovcev. ⁴¹ To so Benjaminovi sinovi po svojih družinah in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo petinštirideset tisoč šeststo.

⁴² To so Danovi sinovi po svojih družinah: od Šuháman[Šuháma: ali, Hušíma.] družina Šuhámovcev. To so Danove družine po svojih družinah. ⁴³ Vseh družin Šuhámovcev, glede na tiste, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo štiriinšestdeset tisoč štiristo.

⁴⁴ Od Aserjevih otrók po svojih družinah: od Jimnája družina Jimnájevcev, od Jišvíja družina Jišvíjevcev, od Berijá družina Berijájevcev. ⁴⁵ Berijájevi sinovi: od Heberja družina Heberjevcev, od Malkiéla družina Malkiélovcev. ⁴⁶ Ime Aserjeve hčere je bilo Sara. ⁴⁷ To so družine Aserjevih sinov glede na tiste, ki so bili izmed njih prešteti, katerih je bilo triinpetdeset tisoč štiristo.

⁴⁸ Od Neftálijevih sinov po svojih družinah: od Jahceéla družina Jahceélovcev, od Guníja družina Guníjevcev, ⁴⁹ od Jecerja družina Jecerjevcev, od Šilémao[Šiléma: tudi imenovan, Šalúm.] družina Šilémovcev. ⁵⁰ To so Neftálijeve družine glede na svoje družine. Tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo petinštirideset tisoč štiristo. ⁵¹ Ti so bili prešteti izmed Izraelovih otrók, šeststo en tisoč sedemsto trideset.

⁵² Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ⁵³ »Tem bo dežela razdeljena v dediščino, glede na število imen. ⁵⁴ Mnogim boš dalp[dal…: hebr. pomnožil njegovo dediščino.] več dediščine in maloštevilnim boš dalq[dal…: hebr. zmanjšal njegovo dediščino.] manj dediščine. Vsakomur bo njegova dediščina dana glede na tiste, ki jih je preštel.8[4 Mz 33,54] ⁵⁵ Vendar naj bo dežela razdeljena9[4 Mz 33,54; Joz 11,23; Joz 14,2] z žrebom. Dedujejo naj glede na imena rodov svojih očetov. ⁵⁶ Njihova posest bo glede na žreb razdeljena med številne in maloštevilne.«

⁵⁷ To so tisti, ki so bili prešteti izmed Lévijevcev po njihovih družinah: iz Geršóna družina Geršónovcev, iz Keháta družina Kehátovcev, iz Meraríja družina Meraríjevcev.10[2 Mz 6,16-19] ⁵⁸ To so družine Lévijevcev: družina Libníjevcev, družina Hebróncev, družina Mahlíjevcev, družina Mušíjevcev, družina Kórahovcev. In Kehát je spočel Amráma. ⁵⁹ Ime Amrámove žene je bilo Johébeda,r[Johébeda: hebr. Slavljena od Jahveja.]11[2 Mz 2,2; 2 Mz 6,20] Lévijeva hči, ki jo je njena mati rodila Leviju v Egiptu, in Amrámu je rodila Arona, Mojzesa in njuno sestro Mirjam. ⁶⁰ Aronu so bili rojeni Nadáb, Abihú, Eleazar in Itamár. ⁶¹ Nadáb12[3 Mz 10,2; 4 Mz 3,4; 1 Krn 24,2] in Abihú sta umrla, ko sta pred Gospodom darovala tuj ogenj. ⁶² Tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo triindvajset tisoč, vseh moških starih en mesec in več, kajti niso bili prešteti izmed Izraelovih otrók, ker jim ni bila dana dediščina med Izraelovimi otroki.

⁶³ To so tisti, ki sta jih preštela Mojzes in duhovnik Eleazar, ki sta Izraelove otroke preštela na moábskih ravninah pri Jordanu, blizu Jêrihe. ⁶⁴ Toda med temi ni bilo moža izmed njih, ki ga Mojzes in duhovnik Aron ne bi preštela, ko so v Sinajski divjini šteli Izraelove otroke. ⁶⁵ Kajti Gospod je o njih rekel: »Zagotovo13[4 Mz 14,29; 1 Kor 10,5; 1 Kor 10,6] bodo umrli v divjini.« In tam izmed njih ni ostalo nobenega moža razen Jefunéjevega sina Kaléba in Nunovega sina Józueta.

4 Mz, 27. poglavje

¹ Potem so prišle hčere Celofháda,1[4 Mz 26,33; Joz 17,3] sinú Heferja, sinú Gileáda, sinú Mahírja, sinú Manáseja, od družin Jožefovega sina Manáseja, in to so imena hčerá: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirca. ² Obstale so pred Mojzesom, pred duhovnikom Eleazarjem, pred princi in vso skupnostjo, pri vratih šotorskega svetišča skupnosti, rekoč: ³ »Naš oče je umrl2[4 Mz 14,35; 4 Mz 26,64-65] v divjini in ni bil v skupini tistih, ki so se zbrali skupaj zoper Gospoda, v Korahovi skupini, temveč je umrl v svojem grehu in ni imel sinov. ⁴ Zakaj bi bilo ime našega očeta odpravljenoa[odpravljeno: hebr. zmanjšano.] od njegove družine, ker ni imel sina? Dajte nam torej posest med brati našega očeta.« ⁵ Mojzes je njihovo zadevo privedel pred Gospoda.

⁶ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ⁷ »Celofhádove hčere govorijo pravilno. Zagotovo jim boš dal posest dediščine med brati njihovega očeta in naredil, da bo dediščina njihovega očeta prešla k njim. ⁸ Izraelovim otrokom boš govoril, rekoč: ›Če mož umre in nima sina, potem boste njegovi dediščini naredili, da preide na njegovo hčer. ⁹ Če pa nima hčere, potem boste njegovo dediščino dali njegovim bratom. ¹⁰ In če nima bratov, potem boste njegovo dediščino dali bratom njegovega očeta. ¹¹ In če njegov oče nima bratov, potem boste njegovo dediščino dali njegovemu sorodniku, ki je poleg njega, iz njegove družine in ta jo bo vzel v last in to bo Izraelovim otrokom zakon razsodbe,‹« kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

¹² Gospod je rekel Mojzesu: »Povzpni3[5 Mz 32,49] se gor na to goro Abarím in poglej deželo, ki sem jo dal Izraelovim otrokom. ¹³ Ko jo boš videl, boš tudi ti zbran k svojemu ljudstvu, kakor je bil pridružen tvoj brat Aron.4[4 Mz 20,24] ¹⁴ Kajti uprla5[4 Mz 20,8-13] ste se zoper mojo zapoved v Cinski divjini, v prepiru skupnosti, da me izkažeta svetega pri vodi, pred njihovimi očmi, to je vodi6[2 Mz 17,7] iz Meríbe v Kadešu, v Cinski divjini.«

¹⁵ Mojzes je spregovoril Gospodu, rekoč: ¹⁶ »Naj Gospod, Bog duhov vsega mesa, postavi moža nad skupnost, ¹⁷ ki bo lahko odhajal pred njimi in ki bo lahko prihajal pred njimi in ki jih bo lahko vodil ven in ki jih bo lahko privedel noter, da Gospodova skupnost ne bo kakor ovce, ki nimajo pastirja.«

¹⁸ Gospod je rekel Mojzesu: »Vzemi si Nunovega sina Józueta, moža, v katerem je duh in svojo roko položi nanj ¹⁹ in ga postavi pred duhovnika Eleazarja in pred vso skupnost in mu daj zadolžitev v njihovih očeh. ²⁰ Nekaj od svoje časti boš položil nanj, da bo vsa skupnost Izraelovih otrók lahko poslušna. ²¹ Ta bo stal pred duhovnikom Eleazarjem, ki bo pred Gospodom zanj iskal nasvet po7[2 Mz 28,30] razsodbi urima. Na njegovo besedo bodo odhajali ven in na njegovo besedo bodo prihajali noter, tako on kot vsi Izraelovi otroci z njim, celo vsa skupnost.« ²² Mojzes je storil kakor mu je Gospod zapovedal. Vzel je Józueta in ga postavil pred duhovnika Eleazarja in pred vso skupnost ²³ in svoji roki položil nanj in mu dal zadolžitev, kakor je Gospod zapovedal po Mojzesovi roki.

4 Mz, 28. poglavje

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ² »Zapovej Izraelovim otrokom in jim reci: ›Mojo daritev in moj kruh za moja žrtvovanja, narejena z ognjem, meni v prijetena[prijeten…: Heb. vonj mojega počitka.] vonj, boste obeleževali, da mi jih darujete v njihovem pravšnjem obdobju.‹ ³ Rekel jim boš: ›To1[2 Mz 29,38] je ognjena daritev, ki jo boste darovali Gospodu: dve jagnjeti prvega leta, brez madeža, danb[dan…: hebr. na dan.] za dnem, za nenehno žgalno daritev. ⁴ Eno jagnje boš daroval zjutraj in drugo jagnje boš daroval zvečerc[Glej opombo 2 Mz 12,6.]2[[2 Mz 12,6]] ⁵ in desetino škafa moke za jedilno3[3 Mz 2,1] daritev, pomešanega s četrtino vrča4[2 Mz 29,40] iztolčenega olja. ⁶ To je nenehna žgalna daritev, ki je bila odrejena na gori Sinaj, za prijeten vonj, žrtvovanje, narejeno z ognjem, Gospodu. ⁷ Njegova pitna daritev bo četrtina vrča za eno jagnje. Na svétem kraju boš naredil, da bo môčno vino izlito Gospodu za pitno daritev. ⁸ Drugo jagnje boš daroval zvečer. To boš daroval kakor jutranjo jedilno daritev in kakor njegovo pitno daritev, žrtvovanje, narejeno z ognjem, prijetnega vonja Gospodu.

⁹ Na šabatni dan dve jagnjeti prvega leta, brez madeža in dve desetinki moke za jedilno daritev, umešano z oljem in njegovo pitno daritev.5[[Neh 13,17]; [Ezk 24,21]; [Mt 12,5]; [Jn 7,22-23]] ¹⁰ To je žgalna daritev vsakega šabata, poleg nenehne žgalne daritve in njegove pitne daritve.

¹¹ Na začetku mesecev boste darovali žgalno daritev Gospodu: dva mlada bikca, enega ovna, sedem jagnjet prvega leta brez madeža, ¹² in tri desetinke moke za jedilno daritev, umešane z oljem za enega bikca, in dve desetinki moke za jedilno daritev, umešane z oljem, za enega ovna ¹³ in več desetink moke, umešane z oljem za jedilno daritev enega jagnjeta, za žgalno daritev prijetnega vonja, žrtvovanje, narejeno z ognjem, Gospodu. ¹⁴ Njihove pitne daritve bo polovica vrča vina za bikca in tretjina vrča za ovna in četrtina vrča za jagnje. To je žgalna daritev vsakega meseca za vse mesece leta. ¹⁵ Darovan bo en kozliček od koz za daritev za greh Gospodu, poleg nenehne žgalne daritve in njegove pitne daritve.

¹⁶ Na štirinajsti dan prvega meseca je Gospodova Pasha.6[2 Mz 12,18; 3 Mz 23,5] ¹⁷ Na petnajsti dan tega meseca je praznik. Sedem dni se bo jedel nekvašen kruh. ¹⁸ Na prvi7[3 Mz 23,7] dan bo svéti sklic. Na ta dan ne boste počeli nobene vrste hlapčevskega dela, ¹⁹ temveč boste darovali žrtvovanje, narejeno z ognjem za žgalno daritev Gospodu: dva mlada bikca, enega ovna in sedem jagnjet prvega leta; ti vam bodo brez pomanjkljivosti. ²⁰ Njihova jedilna daritev bo moka, umešana z oljem: tri desetinke boste darovali za bikca in dve desetinki za ovna, ²¹ več desetink boš daroval za vsako jagnje, za vseh sedem jagnjet ²² in enega kozla za daritev za greh, da za vas opravi spravo. ²³ Te boste darovali poleg jutranje žgalne daritve, ki je za nenehno žgalno daritev. ²⁴ Na ta način boste darovali vsak dan, sedem dni, hrano žrtvovanja, narejeno z ognjem, prijetnega vonja Gospodu. To bo darovano poleg nenehne žgalne daritve in njegove pitne daritve. ²⁵ Na sedmi dan boste imeli svéti sklic. Nobenega hlapčevskega dela ne boste opravljali.

²⁶ Tudi na dan prvih sadov, ko prinesete Gospodu novo jedilno daritev, po preteku svojih tednov, boste imeli svéti sklic. Nobenega hlapčevskega dela ne boste opravljali, ²⁷ temveč boste darovali žgalno daritev v prijeten vonj Gospodu: dva mlada bikca, enega ovna, sedem jagnjet prvega leta ²⁸ in njihovo jedilno daritev iz moke, umešane z oljem, tri desetinke za enega bikca, dve desetinki za enega ovna, ²⁹ več desetink za eno jagnje, za sedem jagnjet ³⁰ in enega kozlička od koz, da za vas opravi spravo. ³¹ Darovali jih boste poleg nenehne žgalne daritve in njegove jedilne daritve (le-ti vam bodo brez pomanjkljivosti) in njihovih pitnih daritev.

4 Mz, 29. poglavje

¹ V sedmem mesecu, na prvi dan meseca, boste imeli svéti sklic. Nobenega hlapčevskega dela ne boste opravljali. To1[3 Mz 23,24] vam je dan trobentanja. ² Darovali boste žgalno daritev v prijeten vonj Gospodu: enega mladega bikca, enega ovna in sedem jagnjet prvega leta brez pomanjkljivosti ³ in njihova jedilna daritev bo iz moke, umešane z oljem, tri desetinke za bikca in dve desetinki za ovna ⁴ in ena desetinka za eno jagnje, za sedem jagnjet, ⁵ in enega kozlička od koz za daritev za greh, da za vas opravi spravo, ⁶ poleg mesečne žgalne daritve, njene jedilne daritve, dnevne žgalne daritve, njene jedilne daritve in njihovih pitnih daritev, glede na njihov način, za prijeten vonj, žrtvovanje, narejeno z ognjem, Gospodu.

⁷ Na deseti dan sedmega meseca boste imeli2[3 Mz 16,29; 3 Mz 23,27] svéti sklic in prizadeli boste svoje duše. Ta dan ne boste opravljali nobenega dela, ⁸ temveč boste darovali žgalno daritev Gospodu v prijeten vonj: enega mladega bikca, enega ovna in sedem jagnjet prvega leta, ki vam bodo brez pomanjkljivosti, ⁹ in njihova jedilna daritev bo iz moke, umešane z oljem, tri desetinke za bikca in dve desetinki za enega ovna, ¹⁰ nekaj desetink za eno jagnje, za sedem jagnjet, ¹¹ enega kozlička od koz za daritev za greh, poleg spravne daritve za greh in nenehne žgalne daritve in njegove jedilne daritve in njihovih pitnih daritev.

¹² Na petnajsti dan sedmega meseca boste imeli svéti sklic. Nobenega hlapčevskega dela ne boste opravljali in sedem dni boste imeli praznovanje Gospodu.a[Na šotorski praznik so darovali skupaj 70 bikcev. Judje verjamejo, da je to povezano s 70 rodovi iz 1 Mz 10; po en bikec za vsak narod.] ¹³ Darovali boste žgalno daritev, žrtvovanje, narejeno z ognjem, prijetnega vonja Gospodu: trinajst mladih bikcev, dva ovna in štirinajst jagnjet prvega leta; ti bodo brez pomanjkljivosti. ¹⁴ Njihova jedilna daritev bo moka, umešana z oljem, tri desetinke vsakemu bikcu izmed trinajstih bikcev, dve desetinki vsakemu ovnu izmed dveh ovnov, ¹⁵ in nekaj desetink za vsako izmed štirinajstih jagnjet ¹⁶ in enega kozlička od koz za daritev za greh, poleg nenehne žgalne daritve, njegove jedilne daritve in njegove pitne daritve.

¹⁷ Na drugi dan boste darovali dvanajst mladih bikcev, dva ovna, štirinajst jagnjet prvega leta brez madeža, ¹⁸ in njihova jedilna daritev in njihove pitne daritve za bikce, za ovne in za jagnjeta bodo glede na njihovo število, po načinu: ¹⁹ enega kozlička od koz za daritev za greh, poleg nenehne žgalne daritve in njegovih jedilnih daritev in njihovih pitnih daritev.

²⁰ Na tretji dan enajst bikcev, dva ovna, štirinajst jagnjet prvega leta brez pomanjkljivosti ²¹ in njihova jedilna daritev in njihove pitne daritve za bikce, za ovne in za jagnjeta bodo glede na njihovo število, po načinu: ²² enega kozla za daritev za greh, poleg nenehne žgalne daritve in njegove jedilne daritve in njegove pitne daritve.

²³ Na četrti dan deset bikcev, dva ovna in štirinajst jagnjet prvega leta brez pomanjkljivosti. ²⁴ Njihova jedilna daritev in njihove pitne daritve za bikce, za ovne in za jagnjeta bodo glede na njihovo število, po načinu: ²⁵ enega kozlička od koz za daritev za greh, poleg nenehne žgalne daritve, njegove jedilne daritve in njegove pitne daritve.

²⁶ Na peti dan devet bikcev, dva ovna in štirinajst jagnjet prvega leta brez madeža ²⁷ in njihova jedilna daritev in njihove pitne daritve za bikce, za ovne in za jagnjeta bodo glede na njihovo število, po načinu: ²⁸ enega kozla za daritev za greh, poleg nenehne žgalne daritve in njegove jedilne daritve in njegove pitne daritve.

²⁹ Na šesti dan osem bikcev, dva ovna in štirinajst jagnjet prvega leta brez pomanjkljivosti ³⁰ in njihova jedilna daritev in njihove pitne daritve za bikce, za ovne in za jagnjeta bodo glede na njihovo število, po načinu: ³¹ enega kozla za daritev za greh, poleg nenehne žgalne daritve, njegove jedilne daritve in njegove pitne daritve.

³² Na sedmi dan sedem bikcev, dva ovna in štirinajst jagnjet prvega leta brez pomanjkljivosti ³³ in njihova jedilna daritev in njihove pitne daritve za bikce, za ovne in za jagnjeta bodo glede na njihovo število, po načinu: ³⁴ enega kozla za daritev za greh, poleg nenehne žgalne daritve, njegove jedilne daritve in njegove pitne daritve.

³⁵ Na osmi dan boste imeli slovesen3[3 Mz 23,36] zbor. Nobenega hlapčevskega dela ne boste opravljali ta dan, ³⁶ temveč boste žrtvovali žgalno daritev, žrtvovanje, narejeno z ognjem, prijetnega vonja Gospodu: enega bikca, enega ovna, sedem jagnjet prvega leta brez pomanjkljivosti. ³⁷ Njihova jedilna daritev in njihove pitne daritve za bikca, za ovna in za jagnjeta bodo glede na njihovo število, po načinu: ³⁸ enega kozla za daritev za greh, poleg nenehne žgalne daritve in njegove jedilne daritve in njegove pitne daritve. ³⁹ Te stvari boste storilib[storili: ali, darovali.] Gospodu na svoje določene praznike, poleg svojih zaobljub in svojih prostovoljnih daritev za svoje žgalne daritve, jedilne daritve, pitne daritve in za svoje mirovne daritve.‹« ⁴⁰ Mojzes je Izraelovim otrokom povedal glede na vse, kar je Gospod zapovedal Mojzesu.

4 Mz, 30. poglavje

¹ Mojzes je spregovoril poglavarjem rodov glede Izraelovih otrók, rekoč: »To je stvar, ki jo je Gospod zapovedal. ² Če se mož zaobljubi Gospodu zaobljubo ali priseže prisego, da svojo dušo zaveže z vezjo, ne bo prelomila[prelomil: hebr. oskrunil.] svoje besede; storil bo glede na vse, kar je izšlo iz njegovih ust.

³ Če se tudi ženska zaobljubi Gospodu zaobljubo in se zaveže z vezjo, ko je v hiši svojega očeta, v svoji mladosti, ⁴ in njen oče sliši njeno zaobljubo in njeno vez, s katero je zavezala svojo dušo in bo njen oče ob njej ohranil svoj mir, potem bodo vse njene zaobljube veljale in vsaka vez, s katero je zavezala svojo dušo, bo veljala. ⁵ Toda če ji njen oče brani na dan, ko to sliši niti ena izmed njenih zaobljub ali izmed njenih vezi, s katerimi je zvezala svojo dušo, ne bo veljala in Gospod ji bo oprostil, ker ji je njen oče branil. ⁶ Če pa je sploh imela moža, ko seb[so…: hebr. so bile njene zaobljube na njej.] je zaobljubila ali izustila iz svojih ustnic, s čimer je zavezala svojo dušo ⁷ in je njen mož to slišal in je ob njej ohranil svoj mir na dan, ko je to slišal, potem bodo njene zaobljube veljale in njene vezi, s katerimi je zavezala svojo dušo, bodo veljale. ⁸ Toda če ji njen mož brani na dan, ko to sliši, potem bo naredil njeno zaobljubo, s katero se je zaobljubila in to, ki jo je izrekla s svojimi ustnicami, s katero je zavezala svojo dušo, brez učinka in Gospod ji bo oprostil. ⁹ Toda vsaka zaobljuba vdove in tiste, ki je ločena, s katero so zavezale svoje duše, bo veljala zoper njo. ¹⁰ Če se je zaobljubila v hiši svojega moža ali je svojo dušo zavezala z vezjo prisege ¹¹ in je njen mož to slišal in ob njej ohranil svoj mir in ji ni branil, potem bodo vse njene zaobljube veljale in vsaka vez, s katero je zavezala svojo dušo, bo veljala. ¹² Toda če jih je njen mož popolnoma izničil na dan, ko jih je slišal, potem karkoli je izšlo iz njenih ustnic glede njenih zaobljub ali glede vezi njene duše, ne bo veljalo. Njen mož jih je izničil in Gospod ji bo oprostil. ¹³ Vsako zaobljubo in vsako prisego, ki zadeva dušo, lahko njen mož uveljavi ali izniči. ¹⁴ Toda če iz dneva v dan njen mož ob njej povsem ohrani svoj mir, potem je vzpostavil vse njene zaobljube ali vse njene vezi, ki so na njej. Potrjuje jih, ker je ohranil svoj mir ob njej na dan, ko jih je slišal. ¹⁵ Toda če jih bo na katerikoli način izničil, potem ko jih je slišal, potem bo nosil njeno krivičnost.« ¹⁶ To so zakoni, ki jih je Gospod zapovedal Mojzesu, med moškim in njegovo ženo, med očetom in njegovo hčerjo, ki je še v svoji mladosti, v hiši svojega očeta.

4 Mz, 31. poglavje

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ² »Maščuj se Midjáncem za Izraelove otroke, potem boš pridružen svojemu ljudstvu.«1[4 Mz 25,17; 4 Mz 27,13] ³ Mojzes je spregovoril ljudstvu, rekoč: »Oborožite nekatere izmed sebe za vojno in naj gredo zoper Midjánce in se maščujejo nad Midjánom za Gospoda. ⁴ Poa[Po…: hebr. Tisoč iz rodu, tisoč iz rodu.] tisoč iz vsakega rodu, po vseh Izraelovih rodovih, boste poslali v vojno.« ⁵ Tako so bili izročeni iz tisočerih Izraelovih, po tisoč iz vsakega rodu, dvanajst tisoč oboroženih za vojno. ⁶ Mojzes jih je poslal v vojno, tisoč iz vsakega rodu, njih in Pinhása, sina duhovnika Eleazarja, v vojno s svétimi pripravami in trobentami, da trobijo v njegovi roki.

⁷ Bojevali so se zoper Midjánce, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu in vse moške usmrtili. ⁸ Usmrtili so midjánske kralje, poleg drugih izmed tistih, ki so bili umorjeni, namreč Evíja,2[Joz 13,21] Rekema, Curja, Hura in Reba, pet midjánskih kraljev. Tudi Beórjevega sina Bileáma so umorili z mečem. ⁹ Izraelovi otroci so zajeli vse midjánske ženske in njihove malčke kot ujetnike in vzeli plen iz vseh njihovih mest in vse njihove trope in vse njihove dobrine. ¹⁰ Z ognjem so požgali vsa njihova mesta, v katerih so prebivali, in vse njihove lepe gradove. ¹¹ Vzeli so vse blago in ves plen, tako od ljudi kakor od živali. ¹² Ujetnike, plen in ukradeno blago so privedli k Mojzesu in duhovniku Eleazarju in k skupnosti Izraelovih otrók, k taboru na moábskih ravninah, ki so pri Jordanu, blizu Jêrihe.

¹³ Mojzes, duhovnik Eleazar in vsi princi skupnosti so odšli naprej, da jih srečajo zunaj tabora. ¹⁴ Mojzes je bil ogorčen nad častniki vojske, nad tisočniki in stotniki, ki so prišli iz bitke.b[bitke: hebr. vodenja vojne.] ¹⁵ Mojzes jim je rekel: »Ali ste vse ženske rešili žive? ¹⁶ Glejte, te3[4 Mz 25,2] so po Bileámovem nasvetu4[2 Pet 2,15] Izraelovim otrokom storile, da so v zadevi Peórja zagrešili prekršek zoper Gospoda in tam je bila kuga med Gospodovo skupnostjo. ¹⁷ Zdaj torej ubijte5[Sod 21,11] vsakega fanta izmed malčkov in ubijte vsako žensko, ki je spoznala moškega z ležanjem z njim.c[njim: hebr. moškim.] ¹⁸ Toda vse deklice, ki niso spoznale moškega z ležanjem z njim, zase obdržite žive. ¹⁹ Zunaj tabora ostanite sedem dni. Kdorkoli je ubil katerokoli osebo in kdorkoli6[4 Mz 19,11-22] se je dotaknil kateregakoli umorjenega, na tretji in na sedmi dan očistite oboje, sebe in svoje ujetnice. ²⁰ Očistite vso svojo obleko in vse, kard[kar…: hebr. priprave, ali, posode iz kože.] je narejeno iz kož in vse delo iz kozje dlake in vse stvari, narejene iz lesa.«

²¹ Duhovnik Eleazar je rekel bojevnikom, ki so odšli v bitko: »To je odredba postave, ki jo je Gospod zapovedal Mojzesu: ²² samo zlato, srebro, bron, železo, kositer in svinec, ²³ vsako stvar, ki lahko prenese ogenj, jo boste pripravili iti skozi ogenj in ta bo čista. Kljub temu bo ta očiščena z vodo oddvojitve. Vse, kar pa ne prenese ognja, boste vlekli skozi vodo. ²⁴ Na sedmi dan boste oprali svoja oblačila in boste čisti in potem se boste vrnili v tabor.«

²⁵ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ²⁶ »Ti, duhovnik Eleazar in vodje očetov skupnosti popišite plen, kie[ki: hebr. ujetništva.] je bil zajet, oboje, od ljudi in od živali. ²⁷ Plen razdêli na dva dela: med tiste, ki so se vojskovali z njimi, ki so šli ven na bitko in med vso skupnost. ²⁸ Dajatev davka Gospodu od bojevnikov, ki so šli v bitko: ena duša od petstotih, tako od oseb, kakor od goveda, od oslov in od ovc, ²⁹ to vzemi od njihove polovice in daj duhovniku Eleazarju za Gospodovo vzdigovalno daritev. ³⁰ Od polovice, [ki pripada] Izraelovim otrokom, boš vzel en delež od petdeset, od oseb, od goveda, od oslov in od tropov,f[tropov: ali, koz.] od vseh vrst živali in jih daj Lévijevcem, ki skrbijo za Gospodovo šotorsko svetišče.« ³¹ Mojzes in duhovnik Eleazar sta storila, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. ³² Plena, ki je ostal od plena, ki so ga bojevniki zajeli, je bilo šeststo petinsedemdeset tisoč ovac, ³³ dvainsedemdeset tisoč govedi, ³⁴ enainšestdeset tisoč oslov, ³⁵ dvaintrideset tisoč žensk, ki niso spoznale moškega z ležanjem z njim. ³⁶ Polovica, ki je bila delež tistih, ki so odšli na vojno, je bila po številu tristo sedemintrideset tisoč petsto ovac ³⁷ in Gospodov davek od ovac je bil šeststo petinsedemdeset. ³⁸ Goveda je bilo šestintrideset tisoč. Od tega je bil Gospodov davek dvainsedemdeset. ³⁹ Oslov je bilo trideset tisoč petsto. Od tega je bil Gospodov davek enainšestdeset. ⁴⁰ Oseb je bilo šestnajst tisoč. Od tega je bil Gospodov davek dvaintrideset oseb. ⁴¹ Mojzes je dal davek, ki je bil Gospodova vzdigovalna daritev, duhovniku Eleazarju, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. ⁴² Od polovice, [ki pripada] Izraelovim otrokom, ki jo je Mojzes oddvojil od tistih, ki so se bojevali ⁴³ (torej polovice, ki je pripadala skupnosti, je bilo tristo sedemintrideset tisoč petsto ovac, ⁴⁴ šestintrideset tisoč govedi, ⁴⁵ trideset tisoč petsto oslov, ⁴⁶ in šestnajst tisoč oseb), ⁴⁷ celo od polovice, [ki pripada] Izraelovim otrokom, je Mojzes vzel en delež od petdesetih, tako od ljudi kakor od živali in jih dal Lévijevcem, ki so skrbeli za Gospodovo šotorsko svetišče, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

⁴⁸ Častniki, ki so bili nad tisočnijami vojske, poveljniki nad tisočimi in poveljniki nad stotimi, so se približali Mojzesu ⁴⁹ in Mojzesu rekli: »Tvoji služabniki so prešteli bojevnike, ki so pod namig[nami: hebr. našo roko.] in ne manjka nihče izmed nas. ⁵⁰ Mi smo torej prinesli dar za Gospoda, kar je vsak mož dobilh[dobil: hebr. našel.] dragocenosti iz zlata, verižice, zapestnice, prstane, uhane in ogrlice, da za naše duše opravijo spravo pred Gospodom.« ⁵¹ Mojzes in duhovnik Eleazar sta od njih vzela zlato, torej vse izdelane dragocenosti. ⁵² Vsega zlata daritve,i[daritve: hebr. vzdigovalne daritve.] ki so jo Gospodu darovali poveljniki nad tisočimi in poveljniki nad stotimi, je bilo šestnajst tisoč sedemsto petdeset šeklov. ⁵³ ( Kajti bojevniki so vzeli plen, vsak mož zase.) ⁵⁴ Mojzes in duhovnik Eleazar sta vzela zlato od poveljnikov nad tisočimi in poveljnikov nad stotimi in ga prinesla v šotorsko svetišče skupnosti za spomin Izraelovim otrokom pred Gospodom.

4 Mz, 32. poglavje

¹ Toreja[Leta 1452 pr. Kr.] Rubenovi in Gadovi otroci so imeli veliko množico živine in ko so zagledali deželo Jazêr in deželo Gileád, glej, [ta] kraj je bil kraj za živino, ² so Gadovi otroci in Rubenovi otroci prišli in spregovorili Mojzesu, duhovniku Eleazarju in princem skupnosti, rekoč: ³ »Atarót, Dibón, Jazêr, Nimra,b[Nimra: tudi imenovana, Bet Nimra.] Hešbón, Elalé, Sebma,c[Sebma: tudi imenovana, Sibma.] Nebó in Beónd[Beón: tudi imenovan, Báal Meón.] ⁴ torej dežela, ki jo je Gospod udaril pred Izraelovo skupnostjo, je dežela živine in tvoji služabniki imajo živino.« ⁵ Zatorej so rekli: »Če smo našli milost v tvojem pogledu, naj bo ta dežela dana tvojim služabnikom za posest in ne odvedi nas čez Jordan.«

⁶ Mojzes je Gadovim otrokom in Rubenovim otrokom rekel: »Mar bodo vaši bratje šli na vojno, vi pa boste tukaj sedeli? ⁷ Zakaj odvračatee[odvračate: hebr. lomite.] srce Izraelovih otrók od tega, da bi šli čez, v deželo, ki jim jo je dal Gospod? ⁸ Tako so storili vaši očetje, ko sem jih poslal iz Kadeš Barnée, da pogledajo deželo. ⁹ Kajti ko1[4 Mz 13,24] so odšli gor, v dolino Eškól in videli deželo, so odvrnili srca Izraelovih otrók, da naj ne bi šli v deželo, ki jim jo je dal Gospod. ¹⁰ Isti čas je bila vžgana Gospodova jeza in prisegel je, rekoč: ¹¹ ›Zagotovo ne bo nihče izmed mož, ki so prišli gor iz Egipta, od2[4 Mz 14,28-29] dvajset let starih in navzgor, videl dežele, ki sem jo prisegel Abrahamu, Izaku in Jakobu, ker mif[mi…: hebr. se niso držali za menoj.] niso popolnoma sledili, ¹² razen Jefunéjevega sina Kaléba, Kenázovca in Nunovega sina Józueta, kajti onadva sta popolnoma sledila Gospodu.‹ ¹³ Gospodova jeza je bila vžgana zoper Izrael in primoral jih je, da so se štirideset let klatili po divjini, dokler ni bil použit ves rod, ki je počel zlo v Gospodovih očeh. ¹⁴ In glejte, vzdignjeni ste na mesta svojih očetov, zarod grešnikov, da še povečate Gospodovo kruto jezo zoper Izraela. ¹⁵ Kajti če se odvrnete od njega, jih bo ponovno pustil v divjini in vi boste uničili vse to ljudstvo.«

¹⁶ Približali so se k njemu in rekli: »Tukaj bomo zgradili ovčje staje za svojo živino in mesta za svoje malčke, ¹⁷ toda mi sami bomo pohiteli, da gremo oboroženi pred Izraelovimi otroki, dokler jih ne privedemo na njihov kraj in naši malčki bodo zaradi prebivalcev dežele prebivali v utrjenih mestih. ¹⁸ Ne bomo se vrnili v svoje hiše, dokler vsak mož izmed Izraelovih otrók ne podeduje svoje dediščine. ¹⁹ Kajti ne bomo je podedovali s tistimi na tamkajšnji strani Jordana ali naprej, ker nam je naša dediščina pripadla na tej strani Jordana proti vzhodu.«

²⁰ Mojzes jim je rekel: »Če boste storili to stvar, če boste šli oboroženi za vojno pred Gospodom3[Joz 1,13-15] ²¹ in boste vsi izmed vas šli oboroženi čez Jordan pred Gospodom, dokler on pred seboj ne prežene svojih sovražnikov, ²² in bo dežela podvržena pred Gospodom, potem se boste vrnili in boste brez krivde pred Gospodom in pred Izraelom in ta dežela bo vaša posest pred Gospodom. ²³ Toda če ne boste tako storili, glejte, ste grešili zoper Gospoda in bodite prepričani, da vas bo vaš greh našel. ²⁴ Zgradite vaša mesta za svoje malčke in staje za svoje ovce in storite to, kar je izšlo iz vaših ust.« ²⁵ Gadovi otroci in Rubenovi otroci so spregovorili Mojzesu, rekoč: »Tvoji služabniki bodo storili kakor moj gospod zapoveduje. ²⁶ Naši malčki, naše žene, naši tropi in vsa naša živina bo tam, v mestih Gileáda, ²⁷ toda tvoji4[Joz 4,12] služabniki pojdejo preko, vsak mož oborožen za vojno pred Gospodom, da se bojuje, kakor pravi moj gospod.«

²⁸ Tako je glede njih Mojzes zapovedal duhovniku Eleazarju, Nunovemu sinu Józuetu in vodjem očetov rodov Izraelovih otrók. ²⁹ Mojzes jim je rekel: »Če bodo Gadovi otroci in Rubenovi otroci z vami šli prek Jordana, vsak mož oborožen za boj, pred Gospodom in bo dežela podjarmljena pred vami, potem jim boste dali za posest deželo Gileád, ³⁰ toda če ne bodo z vami prečkali oboroženi, bodo imeli posesti med vami v kánaanski deželi.« ³¹ Gadovi otroci in Rubenovi otroci so odgovorili, rekoč: »Kakor je Gospod rekel svojim služabnikom, tako bomo storili. ³² Prešli bomo oboroženi pred Gospodom v kánaansko deželo, da bo posest naše dediščine, na tej strani Jordana, lahko naša.« ³³ Mojzes5[[5 Mz 3,12-17]; [Joz 13,8]; [Joz 22,4]] jim je dal, torej Gadovim otrokom, Rubenovim otrokom in polovici rodu Jožefovega sina Manáseja, kraljestvo amoréjskega kralja Sihóna in kraljestvo bašánskega kralja Oga, deželo z njenimi mesti v pokrajini, celo mesta dežele naokoli.

³⁴ Gadovi otroci so zgradili Dibón,g[Dibón: hebr. koprnenje.] Atarót,h[Atarót: hebr. krone.] Aroêr,i[Aroêr: hebr. razgaljenost situacije.] ³⁵ Atrót, Šofán,j[Šofán: hebr. skrit.] Jaazêr,k[Jaazêr: tudi imenovan, Jazêr; [hebr. v pomoč].] Jogbóho,l[Jogbóha: hebr. hribček.] ³⁶ Bet Nimro,m[Bet Nimra: tudi imenovana, Nimra; [hebr. hiša leoparda.]] Bet Harám,n[Bet Harám: hebr. hiša višine.] utrjena mesta in staje za ovce. ³⁷ Rubenovi otroci so zgradili Hešbón,o[Hešbón: hebr. načrtovanje.] Elalé,p[Elalé: hebr. Bog gre gor.] Kirjatájim,q[Kirjatájim: hebr. dvojno mesto.] ³⁸ Nebó,r[Nebó: hebr. ime babilonskega božanstva, hrib v Moabu.] Báal Meóns[Báal Meón: hebr. gospodar (feničansko božanstvo) prebivališča.] (njihova imena so spremenili) in Sibmo,t[Sibma: hebr. začimba.] in daliu[dali…: hebr. klicali so po imenih imena mest.] druga imena mestom, ki so jih zgradili. ³⁹ Otroci Manásejevega sina Mahírjav[Mahír: hebr. prodajalec.]6[1 Mz 50,23] so odšli do Gileáda, ga zavzeli in razlastili Amoréjce, ki so bili v njem. ⁴⁰ Mojzes je dal Gileád Manásejevemu sinu Mahírju in ta je tam prebival. ⁴¹ Manásejev sin Jaír7[5 Mz 3,14] je odšel in zavzel njihova majhna mesta in jih imenoval Havot Jaír.w[Havot Jaír: hebr. razsvetljevalec vasic.] ⁴² Nobahx[Nobah: hebr. lajež.] je odšel in zavzel Kenáty[Kenát: hebr. lastnina.] in njegove vasi ter ga po svojem imenu imenoval Nobah.

4 Mz, 33. poglavje

¹ To so potovanja Izraelovih otrók, ki so odšli naprej iz egiptovske dežele, s svojimi vojskami, pod Mojzesovo in Aronovo roko. ² Mojzes je po Gospodovi zapovedi zapisal njihova odhajanja, glede na njihova potovanja, in to so njihova potovanja glede na njihova odhajanja. ³ V prvem mesecu so se odpravili1[2 Mz 12,37] iz Ramesésa, na petnajsti dan prvega meseca. Naslednji dan po Pashi so Izraelovi otroci odšli ven z dvignjeno roko pred očmi vseh Egipčanov. ⁴ Kajti Egipčani so pokopali vse svoje prvorojence, ki jih je Gospod udaril med njimi. Tudi nad njihovimi bogovi je Gospod izvršil sodbe. ⁵ Izraelovi otroci so se odpravili iz Ramesésa in se utaborili v Sukótu. ⁶ Odrinili so iz Sukóta2[2 Mz 13,20] in se utaborili v Etámu, ki je na robu divjine. ⁷ Odpravili so se iz Etáma in se ponovno obrnili k Pi Hahirótu, ki je pred Báala[Báal: hebr. feničansko božanstvo.] Cefónomb[Báal Cefónom: hebr. gospod zime.] in se utaborili pred Migdólom.c[Migdólom: egipč. stolp.] ⁸ Odrinili so izpred Pi Hahiróta in prešli3[2 Mz 15,22] skozi sredo morja v divjino in odšli na tridnevno potovanje v Etámsko divjino in se utaborili v Mari. ⁹ Odpravili so se iz Mare in prišli4[2 Mz 15,27] v Elímd[Elím: hebr. palmova drevesa.] in v Elímu je bilo dvanajst vodnih studencev in sedemdeset palmovih dreves in tam so se utaborili. ¹⁰ Odpravili so se iz Elíma in se utaborili pri Rdečeme[Rdečem: hebr. Trstično.] morju. ¹¹ Odpravili so se od Rdečega morja in se utaborili v Sinski divjini.5[2 Mz 16,1] ¹² Šli so na svoje potovanje iz Sinske divjine in se utaborili v Dofki. ¹³ Odrinili so iz Dofke in se utaborili v Alúšu. ¹⁴ Odpravili so se iz Alúša in se utaborili pri Refidímu,6[2 Mz 17,1] kjer ni bilo vode za ljudstvo, da pije. ¹⁵ Odrinilif[Leta 1490 pr. Kr.] so iz Refidíma in se utaborili7[2 Mz 19,1] v Sinajski divjini. ¹⁶ Odpravili so se iz Sinajske divjine in se utaborili pri8[4 Mz 11,34] Kibrot-Hattaavi.g[Kibrot-Hattaava: to je: grobovi poželenja.] ¹⁷ Odpravili so se iz Kibrot-Hattaave in se utaborili9[4 Mz 11,35] pri Hacerótu.h[Hacerótu: hebr. dvorišča.] ¹⁸ Odpravili so se iz Haceróta in se utaborili v Ritmi.i[Ritma: hebr. kraj v divjini; ženska oblika besede brin.] ¹⁹ Odpravili so se iz Ritme in se utaborili pri Rimón Perecu.j[Rimón Perec: hebr. granatovec.] ²⁰ Odpotovali so iz Rimón Pereca in se utaborili v Libni.k[Libna: hebr. belina.] ²¹ Odpravili so se iz Libne in se utaborili pri Risi.l[Risa: hebr. ruševina.] ²² Odpotovali so iz Rise in se utaborili v Keheláti.m[Keheláta: hebr. sklic.] ²³ Odšli so iz Keheláte in se utaborili na gori Šefer.n[Šefer: hebr. lepota.] ²⁴ Odpravili so se z gore Šefer in se utaborili v Harádi.o[Haráda: hebr. tesnoba.] ²⁵ Odpravili so se iz Haráde in se utaborili v Makhelótu.p[Makhelót: hebr. zbori, shodi.] ²⁶ Odpravili so se iz Makhelóta in se utaborili pri Tahatu.q[Tahat: hebr. ugreznjen, dno.] ²⁷ Odpotovali so od Tahata in se utaborili pri Tarahu.r[Tarah: hebr. kraj v divjini; tudi Abrahamov oče.] ²⁸ Odpravili so se od Taraha in se utaborili v Mitki.s[Mitka: hebr. sladkoba.] ²⁹ Odšli so iz Mitke in se utaborili v Hašmóni.t[Hašmóna: hebr. rodovitna.] ³⁰ Odpotovali so iz Hašmóne in se utaborili10[5 Mz 10,6] pri Moserótu.u[Moserót: hebr. popravek ali popravki.] ³¹ Odrinili so iz Moseróta in se utaborili v Bené Jaakánu.v[Bené Jaakán: hebr. sinovi Jakana; sinovi Edumejcev.] ³² Odpravili so se iz Bené Jaakána in se utaborili pri Hor Hagidgadu.w[Hor Hagidgad: hebr. luknja pečine.] ³³ Odšli so iz Hor Hagidgada in se utaborili v Jotbáti.x[Jotbáta: hebr. prijetnost.] ³⁴ Odpravili so se iz Jotbáte in se utaborili pri Abróni.y[Abróna: hebr. prehoden.] ³⁵ Odrinili so iz Abróne in se utaborili pri Ecjón Geberju.z[Ecjón Geber: hebr. hrbtenica; kot pri človeku.] ³⁶ Odpravilia[Leta 1453 pr. Kr.] so se iz Ecjón Geberja in se utaborili v Cinskib[Cinski: hebr. zbodljaj.] divjini,11[4 Mz 20,1] ki je Kadeš.c[Kadeš: hebr. svetišče.] ³⁷ Odpravili so se iz Kadeša12[4 Mz 20,22] in se utaborili na gori Hor,d[Hor: hebr. gora; ime vrha v Idumeji in enega v Siriji.] na robu edómske dežele. ³⁸ Duhovnik Aron13[4 Mz 20,25; 5 Mz 32,50] je odšel gor na goro Hor, po Gospodovi zapovedi in tam, v štiridesetem letu, potem ko so Izraelovi otroci prišli iz egiptovske dežele, umrl, na prvi dan petega meseca. ³⁹ Aron je bil star sto triindvajsete[Leta 1452 pr. Kr.] let, ko je umrl na gori Hor. ⁴⁰ Kralj14[4 Mz 21,1-3] Arád,f[Arád: hebr. oddvojen.] Kánaanec, ki je prebival na jugu kánaanske dežele, je slišal o prihajanju Izraelovih otrók. ⁴¹ Odpravili so se z gore Hor15[4 Mz 21,4] in se utaborili v Calmóni.g[Calmóna: hebr. senčen.] ⁴² Odšli so iz Calmóne in se utaborili v Punónu.h[Punón: hebr. zbeganost.] ⁴³ Odšli so iz Punóna in se utaborili v Obótu.i[Obót: hebr. vodne kože.] ⁴⁴ Odšli so iz Obóta in se utaborili v Ijé Abarímu,j[Ijé Abarímu: ali, Abarímovih kupih.] na moábski meji. ⁴⁵ Odšli so iz Ijíma in se utaborili v Dibón Gadu. ⁴⁶ Odpravili so se iz Dibón Gada in se utaborili v Almón Diblatájemi.k[Almón Diblatájema: hebr. skrit v skupini smokev.] ⁴⁷ Odpravili so se iz Almón Diblatájeme in se utaborili na gorovju Abaríma,l[Abarím: hebr. onkraj, preko.] pred Nebójem. ⁴⁸ Odrinili so z gorovja Abarím in se utaborili na moábskih ravninah pri Jordanu, blizu Jêrihe. ⁴⁹ Utaborili so se pri Jordanu, od Bet Ješimótam[Bet Ješimót: hebr. hiša divjin.] celo do Abél Šitíma,n[Abél Šitím: ali, ravnine Šitíma; [hebr. trata akacij].]16[4 Mz 25,1] na moábskih ravninah.

⁵⁰ In Gospod je spregovoril Mojzesu na moábskih ravninah poleg Jordana, blizu Jêrihe, rekoč: ⁵¹ »Govôri Izraelovim otrokom in jim reci: ›Ko prečkate Jordan, v kánaansko deželo,17[[5 Mz 7,1]; [Joz 3,17]] ⁵² potem boste izpred sebe napodili vse prebivalce dežele, uničili vse njihove slike in vse njihove ulite podobe, popolnoma uničili vse njihove visoke kraje18[5 Mz 7,2; Joz 11,12] ⁵³ in razlastili boste prebivalce dežele in prebivali v njej, kajti dal sem vam deželo, da jo zavzamete. ⁵⁴ Deželo boste19[4 Mz 26,53] razdelili z žrebom za dediščino med svojimi družinami in številčnejšemu boste dalio[dali…: hebr. pomnožili njegovo dediščino.] več dediščine in maloštevilnemu boste dalip[dali…: hebr. zmanjšali njegovo dediščino.] manj dediščine. Dediščina vsakogar bo na kraju, kjer pade njegov žreb. Dedovali boste glede na rodove svojih očetov. ⁵⁵ Toda če izpred sebe ne boste napodili prebivalcev dežele, potem se bo zgodilo, da bodo tisti, ki jih boste izmed njih pustili, bodice20[Joz 23,13; Sod 2,3] v vaših očeh in trni v vaših bokih in vas bodo dražili v deželi, v kateri prebivate. ⁵⁶ Poleg tega se bo zgodilo, da vam bom storil, kakor sem mislil storiti njim.‹«

4 Mz, 34. poglavje

¹ Gospod je spregovorila[Leta 1452 pr. Kr.] Mojzesu, rekoč: ² »Zapovej Izraelovim otrokom in jim reci: ›Ko pridete v kánaansko deželo (to je deželo, ki vam bo pripadla v dediščino, torej kánaansko deželo z njenimi pokrajinami), ³ potem bo tvoja1[Joz 15,1] južna četrt od Cinske divjine, vzdolž edómske pokrajine in vaša južna meja bo skrajna obala slanega morja proti vzhodu ⁴ in vaša meja se bo od juga obrnila k vzpetini Akrabímb[Akrabím: hebr. škorpijoni.] in šla do Cinac[Cin: hebr. zbodljaj pečine.] in šla bo naprej od juga do Kadeš Barnéed[Kadeš Barnéa: hebr. divjina tavanja, kraj v divjini.] in šla naprej do Hacár Adárjae[Hacár Adár: hebr. vas obilja.] in šla naprej k Acmónuf[Acmón: hebr. podoben kosti.] ⁵ in meja bo šla po ovinkih od Acmóna do egiptovske reke in izhodi te bodo pri morju. ⁶ Glede zahodne meje, za mejo boste torej imeli véliko morje. To bo vaša zahodna meja. ⁷ In to bo vaša severna meja: od vélikega morja si jo pokažite na goro Hor,g[Hor: hebr. gora ali gorska veriga.] ⁸ od gore Hor boste vašo mejo pokazali do vstopa v Hamáth[Hamát: hebr. obzidan.] in izhodi meje bodo pri Cedádui[Cedád: hebr. izhodi.] ⁹ in meja bo šla naprej k Zifrónuj[Zifrón: hebr. dišeč.] in njeni izhodi bodi pri Hacár Enánu.k[Hacár Enán: hebr. vas izvirov.] To bo vaša severna meja. ¹⁰ Vašo vzhodno mejo boste pokazali od Hacár Enána do Šefámal[Šefám: hebr. kraj brez drevja.] ¹¹ in pokrajina bo šla dol od Šefáma k Riblim[Ribla: hebr. rodovitna.] na vzhodni strani Ajinan[Ajin: hebr. studenec.] in meja se bo spustila in segla bo do stranio[strani: hebr. rame morja.] Kinéretskegap[Kinéret: hebr. morda v obliki harfe.] morja proti vzhodu ¹² in meja bo šla dol do Jordanaq[Jordan: hebr. spuščajoči.] in njeni izhodi bodo pri slanem morju. To bo vaša dežela z njenimi pokrajinami naokoli.‹«

¹³ Mojzes je Izraelovim otrokom zapovedal, rekoč: »To je dežela, ki jo boste podedovali z žrebom, ki jo je Gospod zapovedal dati devetim rodovom in polovici rodu, ¹⁴ kajti rod Rubenovih otrók, glede na hišo njihovih očetov in rod Gadovih otrók, glede na hišo njihovih očetov, sta prejela svojo dediščino in polovica Manásejevega rodu je prejela svojo dediščino.2[4 Mz 32,33; Joz 14,2-3] ¹⁵ Dva rodova in pol rodu so že prejeli svojo dediščino na tej strani Jordana, blizu Jêrihe, vzhodno proti sončnemu vzhodu.«

¹⁶ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ¹⁷ »To sta imeni mož, ki vam bosta razdelila deželo: duhovnik Eleazar3[Joz 19,51] in Nunov sin Józue. ¹⁸ Vzeli boste enega princa od vsakega rodu, da deželo razdelite po dediščini. ¹⁹ Imena mož so ta: iz Judovega rodu Kaléb,r[Kaléb: hebr. pes.] Jefunéjevs[Jefuné: hebr. on bo pripravljen.] sin. ²⁰ Iz rodu Simeonovih otrók Amihúdovt[Amihúd: hebr. ljudstvo bleska.] sin Šemuél.u[Šemuél: hebr. slišan od Boga.] ²¹ Iz Benjaminovegav[Benjamin: hebr. sin desnice.] rodu Kislónovw[Kislón: hebr. poln upanja.] sin Elidád.x[Elidád: hebr. Bog njegove ljubezni.] ²² Princ rodu Danovihy[Dan: hebr. sodnik.] otrók, Joglíjevz[Joglí: hebr. izgnan.] sin Bukí.a[Bukí: hebr. potraten.] ²³ Princ izmed Jožefovihb[Jožef: hebr. dodajanje.] otrók za rod Manásejevihc[Manáse: hebr. povzroča pozabo.] otrók, Efódovd[Efód: hebr. skrajšan.] sin Haniél.e[Haniél: hebr. Božja naklonjenost.] ²⁴ Princ iz rodu Efrájimovihf[Efrájim: hebr. dvojen sad.] otrók, Šiftánovg[Šiftán: hebr. podoben sodniku.] sin Kemuél.h[Kemuél: hebr. vzgajan od Boga.] ²⁵ Princ iz rodu Zábulonovihi[Zábulon: hebr. prebivališče.] otrók, Parnáhovj[Parnáh: hebr. udarjanje bika.] sin Elicafán.k[Elicafán: hebr. Bog zaklada.] ²⁶ Princ iz rodu Isahárjevihl[Isahár: hebr. prinesel bo nagrado.] otrók, Azánovm[Azán: hebr. močni.] sin Paltiél.n[Paltiél: hebr. osvoboditev od Boga.] ²⁷ Princ iz rodu Aserjeviho[Aser: hebr. srečen.] otrók, Šelomíjevp[Šelomí: hebr. miren.] sin Ahihúd.q[Ahihúd: hebr. sloveči brat.] ²⁸ Princ iz rodu Neftálijevihr[Neftáli: hebr. moje bojevanje.] otrók Amihúdovs[Amihúd: hebr. ljudstvo bleska.] sin Pedahél.t[Pedahél: hebr. Bog je odkupil.] ²⁹ To so tisti, ki jim je Gospod zapovedal, da Izraelovim otrokom razdelijo dediščino v kánaanski deželi.«

4 Mz, 35. poglavje

¹ Gospod je spregovorila[Leta 1451 pr. Kr.] Mojzesu na moábskih ravninah, poleg Jordana, blizu Jêrihe, rekoč: ² »Zapovej Izraelovim otrokom, da dajo Lévijevcem dediščino njihovih posestnih mest, da prebivajo v njih. Lévijevcem boste dali tudi predmestja za mesta okoli njih.1[Joz 21,2] ³ Mesta bodo imeli, da prebivajo v njih, njihova predmestja pa bodo za njihovo živino, za njihove dobrine in za vse njihove živali. ⁴ Predmestja mest, ki jih boste dali Lévijevcem, bodo segala od mestnega obzidja navzven, tisoč komolcev naokoli. ⁵ Izmerili boste mesto od zunaj, na vzhodni strani dva tisoč komolcev, na južni strani dva tisoč komolcev, na zahodni strani dva tisoč komolcev in na severni strani dva tisoč komolcev, in mesto bo v sredi. To jim bodo predmestja mest. ⁶ Med mesti, ki jih boste dali Lévijevcem, bo tam šest2[5 Mz 4,41; Joz 20,2; Joz 21,3] mest za zatočišče, ki jih boste določili za ubijalca, da bo lahko pobegnil tja. Inb[In…: hebr. Poleg teh boste dali.] tem boste dodali dvainštirideset mest. ⁷ Tako bo vseh mest, ki jih boste dali Lévijevcem, oseminštirideset mest. Te boste dali z njihovimi predmestji. ⁸ Mesta, ki jih boste dali, bodo od posesti Izraelovih otrók, od tistih, ki imajo mnogo, boste dali mnogo, toda od tistih, ki imajo malo, boste dali malo. Vsak bo od svojih mest Lévijevcem dal glede na njegovo dediščino, ki jo deduje.«c[deduje: hebr. podedujejo.]

⁹ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ¹⁰ »Govôri Izraelovim otrokom in jim reci: ›Ko boste čez Jordan prešli v kánaansko deželo, ¹¹ potem si boste določili mesta, da bodo za vas zavetna mesta, da tja lahko pobegne ubijalec, ki nenamernod[nenamerno: hebr. po pomoti.] ubije katerokoli osebo.3[5 Mz 19,2; Joz 20,2] ¹² Ta vam bodo mesta za zatočišče pred maščevalcem, da ubijalec ne umre, dokler stoji pred skupnostjo v sodbi. ¹³ Od teh mest, ki jih boste dali, boste šest mest imeli za zatočišče. ¹⁴ Dali boste tri mesta na tej strani Jordana in tri mesta v kánaanski deželi, ki bodo zavetna mesta. ¹⁵ Teh šest mest bo zatočišče, tako za Izraelove otroke in za tujca in za začasnega prebivalca med njimi, da vsak, kdor nenamerno ubije katerokoli osebo, lahko pobegne tja. ¹⁶ Če ga udari z železno pripravo, tako da ta umre, je morilec. Morilec bo zagotovo usmrčen.4[2 Mz 21,14] ¹⁷ Če ga udari ze[z…: hebr. s kamnom roke.] metom kamna, s katerim lahko umre in ta umre, je morilec. Morilec bo zagotovo usmrčen. ¹⁸ Ali če ga udari z ročnim orožjem iz lesa, s katerim ta lahko umre in ta umre, je morilec. Morilec bo zagotovo usmrčen. ¹⁹ Sam krvni maščevalec naj ubije morilca. Ko ga sreča, ga bo ubil. ²⁰ Toda če ga sune iz sovraštva ali se nanj zažene s prežanjem iz zasede, da ta umre,5[5 Mz 19,11] ²¹ ali ga v mržnji udari s svojo roko, da ta umre; kdor ga je udaril, bo zagotovo usmrčen, kajti morilec je. Krvni maščevalec naj morilca ubije, ko ga sreča. ²² Toda če ga je nenadoma sunil brez6[2 Mz 21,13] mržnje ali je brez prežanja v zasedi nanj vrgel kakršnokoli stvar ²³ ali s kakršnimkoli kamnom, s katerim lahko človek umre, pa ga ni videl in ga je vrgel nanj, da umre in ni bil njegov sovražnik niti ni iskal njegove škode, ²⁴ potem bo glede teh sodb skupnost sodila med ubijalcem in krvnim maščevalcem ²⁵ in skupnost bo ubijalca osvobodila iz roke krvnega maščevalca in skupnost ga bo vrnila v mesto njegovega zatočišča, kamor je pobegnil in ta bo ostal v njem do smrti vélikega duhovnika, ki je bil maziljen s svétim oljem. ²⁶ Toda če bo ubijalec kadarkoli prišel izven meje mesta svojega zatočišča, kamor je pobegnil ²⁷ in ga krvni maščevalec najde zunaj meje mesta njegovega zatočišča in krvni maščevalec ubije ubijalca, nef[ne…: hebr. nobena kri ne bo na njem.] bo kriv krvi, ²⁸ ker bi do smrti vélikega duhovnika moral ostati v mestu svojega zatočišča. Toda po smrti vélikega duhovnika se bo ubijalec lahko vrnil v deželo svoje posesti. ²⁹ Torej te stvari vam bodo za zakon sodbe skozi vaše rodove v vseh vaših prebivališčih. ³⁰ Kdorkoli ubije katerokoli osebo, bo morilec usmrčen po ustih7[5 Mz 17,6; 5 Mz 19,15; Mt 18,16; 2 Kor 13,1; Heb 10,28] prič. Toda ena priča ne bo pričevala zoper katerokoli osebo, da bi ji povzročila, da ta umre. ³¹ Poleg tega ne boste sprejeli nobene odkupnine za življenje morilca, ki je krivg[kriv…: hebr. pomanjkljiv, da umre.] smrti, temveč bo ta zagotovo usmrčen. ³² Nobene odkupnine ne boste jemali za tistega, ki je pobegnil k mestu svojega zatočišča, da bi ta lahko ponovno prišel, da prebiva v deželi, do smrti duhovnika. ³³ Tako ne boste oskrunili dežele, v kateri ste, kajti kri omadežuje deželo in deželah[dežela…: hebr. tam ne more biti nobene pokore za deželo.] ne more biti očiščena krvi, ki je v njej prelita, razen po krvi tistega, ki jo je prelil. ³⁴ Ne omadežujte torej dežele, ki jo boste poselili, v kateri prebivam, kajti jaz, Gospod, prebivam med Izraelovimi otroki.‹«

4 Mz, 36. poglavje

¹ Približali so se poglavarji očetov družin Gileádovih otrók, sinú Mahírja, sinú Manáseja, iz družin Jožefovih sinov in spregovorili pred Mojzesom in pred princi, poglavarji očetov Izraelovih otrok ² in rekli: » Gospod1[4 Mz 27,1; Joz 17,3] je zapovedal mojemu gospodu, naj Izraelovim otrokom da deželo za dediščino po žrebu in mojemu gospodu je bilo zapovedano od Gospoda, naj da dediščino našega brata Celofháda njegovim hčeràm. ³ Če bodo poročene h kateremukoli izmed sinov iz drugih rodov Izraelovih otrók, potem bo njihova dediščina vzeta od dediščine naših očetov in predana bo v dediščino rodu, kamora[kamor…: hebr. v katerega bodo.] so sprejete. Tako bo to vzeto od žreba naše dediščine. ⁴ Ko bo jubilej Izraelovih otrók, potem bo njihova dediščina položena v dediščino rodu kamorb[kamor…: hebr. v katerega bodo.] so sprejete. Tako bo njihova dediščina odvzeta od dediščine rodu naših očetov.«

⁵ Mojzes je Izraelovim otrokom zapovedal glede na Gospodovo besedo, rekoč: »Rod Jožefovih sinov je dobro rekel. ⁶ ›To je stvar, ki jo je Gospod zapovedal glede Celofhádovih hčerá, rekoč: ›Naj se poroče, s komer mislijo, da je najbolje, samo k družini rodu njihovega očeta sec[se: hebr. bodo žene.] bodo poročile. ⁷ Tako dediščina Izraelovih otrók ne bo prešla od roda k rodu, kajti vsak izmed Izraelovih otrók se bo držald[držal: hebr. trdno pridružil.] k dediščini rodu svojih očetov. ⁸ Vsaka hči, ki ima v lasti dediščino v kateremkoli rodu Izraelovih otrók, bo žena enemu iz družine rodu njenega očeta, da bodo Izraelovi otroci lahko uživali vsak človek dediščino svojih očetov. ⁹ Niti dediščina ne bo prešla od enega rodu k drugemu rodu, temveč bo vsak izmed rodov Izraelovih otrók sebe držal k svoji dediščini.‹« ¹⁰ Celo kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so Celofhádove hčere storile, ¹¹ kajti Mahla, Tirca, Hogla, Milka in Noa, Celofhádove hčere, so se poročile k sinovom bratov njihovega očeta2[4 Mz 27,1] ¹² in poročene so bile ve[v…: hebr. k nekaterim, ki so bili iz družin.] družine sinov Manáseja, Jožefovega sina in njihova dediščina je ostala v rodu družine njihovega očeta. ¹³ To so zapovedi in sodbe, ki jih je Gospod po Mojzesovi roki zapovedal Izraelovim otrokom na moábskih ravninah pri Jordanu, blizu Jêrihe.