Rutina knjiga (Rut)

Rut, 1. poglavje

¹ Pripetilo se je torej v dneh,a[Okoli leta 1322 pr. Kr.] ko so vladalib[vladali: hebr. sodili.] sodniki, da je bila v deželi lakota. In nek mož iz Judovega Betlehema je odšel, da začasno prebiva v moábski deželi, on in njegova žena in njegova dva sinova. ² Ime moža je bilo Eliméleh,c[Eliméleh: hebr. Bog kralja.] ime njegove žene pa Naomíd[Naomí: hebr. prijetna.] in ime njegovih dveh sinov Mahlóne[Mahlón: hebr. bolan.] in Kiljón,f[Kiljón: hebr. pešajoč, uničenje.] Efrátejci iz Judovega Betlehema. Prišli so v moábsko deželo in tamg[tam: hebr. bili tam.] ostali. ³ Naomín mož Eliméleh je umrl in bila je zapuščena in njena dva sinova. ⁴ In vzela sta si ženi izmed moábskih žensk. Ime ene je bilo Orpa,h[Orpa: hebr. zadnji del (ženskega) vratu.] ime druge pa je bilo Ruta.i[Ruta: hebr. prijateljica.] In tam so prebivali okoli deset let. ⁵ Tudi Mahlón in Kiljón, oba izmed njiju, sta umrla. In ženska je bila zapuščena od svojih dveh sinov in od svojega moža.

⁶ Potemj[Okoli leta 1312 pr. Kr.] je vstala s svojima snahama, da bi se lahko vrnila iz moábske dežele, kajti v moábski deželi je slišala, kako je Gospod obiskal svoje ljudstvo, ko jim je dajal kruh. ⁷ Zato je odšla iz kraja, kjer je bila in njeni dve snahi z njo in odšle so na pot, da se vrnejo v Judovo deželo. ⁸ Naomí je svojima dvema snahama rekla: »Pojdita, vrnita se vsaka k hiši svoje matere. Gospod naj prijazno postopa z vama, kakor sta vidve postopali z mrtvima in z menoj. ⁹ Gospod naj vama zagotovi, da bosta lahko našli počitek, vsaka izmed vaju, v hiši svojega moža.« Potem ju je poljubila. Oni pa sta povzdignili svoj glas in zajokali. ¹⁰ Rekli sta ji: »Zagotovo se bova s teboj vrnili k tvojemu ljudstvu.« ¹¹ Naomí je rekla: »Obrnita se, moji hčeri. Čemu hočeta iti z menoj? Mar je v moji maternici vendar še kaj sinov, da bi vama bili za moža? ¹² Ponovno se obrnita, moji hčeri, pojdita svojo pot, kajti prestara sem, da bi imela moža. Če bi rekla, imam upanje, če bi tudik[tudi…: ali, bila z možem.] nocoj imela moža in bi mu tudi rodila sinove, ¹³ bi se zadrževalil[zadrževali: hebr. upali.] zanje dokler ne bi odrasli? Bi ostali zanje, da ne bi imeli mož? Ne, moji hčeri, kajti tom[to…: hebr. imam veliko grenkost.] me zelo žalosti zaradi vaju, da se je Gospodova roka iztegnila zoper mene.« ¹⁴ Povzdignili sta glas in ponovno zajokali. Orpa je poljubila svojo taščo, toda Ruta se je trdno pridružila k njej. ¹⁵ Rekla je: »Glej, tvoja svakinja je odšla nazaj k svojemu ljudstvu in k svojim bogovom. Vrni se za svojo svakinjo.« ¹⁶ Ruta pa je rekla: »Ne zahtevaj,n[zahtevaj…: ali, bodi zoper mene.] da te zapustim ali da se vrnem od sledenja za teboj, kajti kamor greš ti, bom šla jaz. In kjer ti prenočuješ, bom prenočevala jaz. Tvoje ljudstvo bo moje ljudstvo in tvoj Bog [bo] moj Bog. ¹⁷ Kjer ti umreš, bom umrla jaz in tam bom pokopana. Gospod naj mi tako stori in še več, če bi karkoli razen smrti, ločilo tebe in mene.« ¹⁸ Ko je videla, da jeo[je…: hebr. se je okrepila.] bila neomajnega mišljenja, da gre z njo, potem je opustila, da ji prigovarja.

¹⁹ Tako sta obe odšli, dokler nista prišli v Betlehem. Pripetilo se je, ko sta prišli v Betlehem, da je bilo vse mesto vznemirjeno glede njiju in rekli so: » Ali ni to Naomí?« ²⁰ Odgovorila jim je: »Ne imenujte me Naomí,p[Naomí: to je, Prijetna.] imenujte me Mara,q[Mara: to je, Grenka.] kajti Vsemogočni je zelo grenko postopal z menoj. ²¹ Odšla sem polna, Gospod pa me je ponovno privedel domov prazno. Zakaj me torej imenujete Naomí, glede na to, da je Gospod pričeval zoper mene in me je Vsemogočni prizadel?« ²² Tako se je Naomí vrnila in z njo njena snaha Moábka Ruta, ki sta se vrnili iz moábske dežele. V Betlehem sta prišli ob začetku ječmenove žetve.

Rut, 2. poglavje

¹ Naomí je imela sorodnika svojega moža, mogočnega človeka premoženja, iz Elimélehove družine. Njegovo ime je bilo Boaz.a[Boaz: gr. Booz.] ² Moábka Ruta je rekla Naomí: »Naj grem torej na polje in paberkujem žitno klasje za tistim, v čigar očeh bom našla milost.« In rekla ji je: »Pojdi, moja hči.« ³ Odšla je in prišla ter za žanjci paberkovala na polju in srečab[sreča…: hebr. posrečilo se ji je.] se ji je posvetila na delu polja, ki je pripadal Boazu,1[Mt 1,5] ki je bil Elimélehov sorodnik.

⁴ Glej, Boaz je prišel iz Betlehema in rekel žanjcem: » Gospod naj bo z vami.« Odgovorili so mu: » Gospod te blagoslovi.« ⁵ Potem je Boaz rekel svojemu služabniku, ki je bil postavljen nad žanjce: »Čigava mladenka je to?« ⁶ Služabnik, ki je bil postavljen nad žanjce, je odgovoril in rekel: »To je moábska mladenka, ki je prišla z Naomí nazaj iz moábske dežele. ⁷ Rekla je: ›Prosim vas, naj med snopi paberkujem za žanjci.‹ Tako je prišla in nadaljevala celo od jutra do sedaj, da se je le malo mudila v hiši.« ⁸ Potem je Boaz rekel Ruti: »Ali ne slišiš, moja hči? Ne pojdi paberkovat na drugo polje niti ne pojdi od tod, temveč ostani tukaj blizu mojih dekel. ⁹ Naj bodo tvoje oči na polju, ki ga žanjejo in pojdi za njimi. Mar nisem mladeniče zadolžil, da se te ne bodo dotaknili? In ko si žejna, pojdi k posodam in pij od tega, kar so mladeniči zajeli.« ¹⁰ Potem je padla na svoj obraz in se priklonila do tal in mu rekla: »Zakaj sem našla milost v tvojih očeh, da si se zmenil zame, glede na to, da sem tujka.« ¹¹ Boaz je odgovoril in ji rekel: »V polnosti mi je bilo prikazano vse, kar si storila svoji tašči, odkar je tvoj mož umrl in kako si zapustila svojega očeta, svojo mater in svojo rojstno deželo in si prišla k ljudstvu, ki ga poprej nisi poznala. ¹² Gospod naj ti povrne tvoje delo in polna nagrada naj ti bo dana od Gospoda, Izraelovega Boga, pod čigar peruti si prišla, da zaupaš.« ¹³ Potem je rekla: »Najc[Naj: ali, Jaz.] najdem naklonjenost v tvojem pogledu, moj gospod. Ker si me potolažil in ker si prijaznod[prijazno: hebr. govoril na srce svoji pomočnici.] govoril s svojo pomočnico, čeprav nisem niti kakor ena izmed tvojih pomočnic.« ¹⁴ Boaz ji je rekel: »Ob času kosila pridi sèm in jej od kruha in pomakaj svoj košček v kis.« Usedla se je poleg žanjcev in on ji je podal opraženo zrnje in jedla je in bila nasičena in še je ostalo. ¹⁵ Ko se je dvignila, da paberkuje, je Boaz svojim mladeničem zapovedal, rekoč: »Naj paberkuje celo med snopi in ne grajajtee[grajajte…: hebr. sramotite.] je. ¹⁶ Naj prav tako namenoma zanjo pade nekaj prgišč in pustite jih, da jih bo lahko pobrala in ne oštejte je.«

¹⁷ Tako je na polju paberkovala celo do večera in otepla to, kar je nabrala in tega je bilo približno škaf ječmena.

¹⁸ In to je vzdignila ter odšla v mesto. Njena tašča je videla, kaj je nabrala in prinesla je in ji dala to, kar je shranila, potem ko je bila nasičena. ¹⁹ Njena tašča ji je rekla: »Kje si danes paberkovala? Kje si delala? Blagoslovljen naj bo tisti, ki se je zmenil zate.« Svoji tašči je pokazala, s kom je delala in rekla: »Ime človeka, s katerim sem danes delala, je Boaz.« ²⁰ Naomí je rekla svoji snahi: »Blagoslovljen naj bo od Gospoda on, ki ni opustil svoje prijaznosti do živih in do mrtvih.« Naomí ji je rekla: »Mož nama je bližnji sorodnik, edenf[eden…: ali, nekdo, ki ima pravico odkupiti.] izmed najinih najožjih sorodnikov.« ²¹ Moábka Ruta je rekla: »Rekel mi je tudi: ›Trdno se boš držala mojih mladeničev, dokler ne zaključijo vse moje žetve.‹« ²² Naomí je rekla svoji snahi Ruti: »Dobro je, moja hči, da greš ven z njegovimi deklami, da teg[te…: ali, ne naletijo nate.] ne srečajo na nobenem drugem polju.« ²³ Tako se je trdno držala Boazovih dekel, da paberkuje do konca ječmenove žetve in pšenične žetve in prebivala je s svojo taščo.

Rut, 3. poglavje

¹ Potem ji je njena tašča Naomí rekla: »Moja hči, mar ne bom iskala počitka zate, da bo lahko dobro s teboj? ² Torej ali ni Boaz iz našega sorodstva, s čigar deklami si bila? Glej, on nocoj veja ječmen na mlatišču. ³ Umij se torej in se mazili in nase nadeni svoje oblačilo in pojdi dol do mlatišča. Toda ne daj se spoznati možu, dokler se ne bo najedel in napil. ⁴ Zgodilo se bo, da ko se uleže, da si boš zapomnila prostor, kjer bo legel in vstopila boš in odkrilaa[odkrila: ali, vzdignila obleke, ki so na njem.] njegova stopala in se ulegla in on ti bo povedal kaj boš storila.« ⁵ Rekla ji je: »Vse, kar mi govoriš, bom storila.«

⁶ Odšla je dol k mlatišču in storila glede na vse, kar ji je njena tašča zaukazala. ⁷ Ko je Boaz jedel in pil in je bilo njegovo srce veselo, je odšel, da se uleže pri koncu kupa žita in ona je po tiho prišla in odkrila njegova stopala in se ulegla.

⁸ Pripetilo se je ob polnoči, da je bil mož prestrašen in seb[se: ali, jo prijel.] obrnil in glej, ženska leži pri njegovih stopalih. ⁹ Rekel je: »Kdo si?« Odgovorila je: »Jaz sem Ruta, tvoja pomočnica. Razširi torej krajec svoje obleke nad svojo pomočnico, kajti ti si bližnjic[bližnji…: ali, nekdo, ki ima pravico odkupiti.] sorodnik.« ¹⁰ Rekel je: »Blagoslovljena bodi od Gospoda, moja hči, kajti izkazala si več prijaznosti v zadnjem koncu kakor poprej v tem, da ne slediš za mladeniči, bodisi revnimi ali bogatimi. ¹¹ Sedaj, moja hči, ne boj se. Storil ti bom vse, kar zahtevaš, kajti vsed[vse: hebr. vsa velika vrata mojega ljudstva vedo.] mesto mojega ljudstva ve, da si vrla ženska. ¹² Sedaj je to resnica, da sem tvoj bližnji sorodnik, vendar obstaja sorodnik, ki je bližji kakor jaz. ¹³ Ostani to noč in zjutraj bo, da če ti bo on izpolnil delež sorodnika, dobro. Naj on stori sorodniški delež, toda če ti on ne bo storil sorodniškega deleža, potem ti bom jaz storil sorodniški delež, kakor živi Gospod. Lezi do jutra.«

¹⁴ In pri njegovih stopalih je ležala do jutra. Vstala je, preden je kdo lahko prepoznal drugega. Rekel je: »Naj se ne izve, da je na mlatišče prišla ženska.« ¹⁵ Prav tako je rekel: »Prinesi zagrinjalo,e[zagrinjalo: ali, rjuho, ali, predpasnik.] ki ga imaš na sebi in ga drži.« Ko ga je držala, ji je odmeril šest meric ječmena in ga naložil nanjo in odšla je v mesto. ¹⁶ Ko je prišla k svoji tašči, je ta rekla: »Kdo si, moja hči?« In povedala ji je vse, kar ji je storil mož. ¹⁷ Rekla ji je: »Dal mi je teh šest meric ječmena, kajti rekel mi je: ›Ne pojdi prazna k svoji tašči.‹« ¹⁸ Potem ji je ona rekla: »Mirno se usedi, moja hči, dokler ne izveš, kako se bo stvar obrnila, kajti mož ne bo počival, dokler danes ne dokonča te stvari.«

Rut, 4. poglavje

¹ Potem je Boaz odšel k velikim vratom in se tam usedel in glej, sorodnik, o katerem je Boaz govoril, je prišel mimo, kateremu je rekel: »Hej, ti oné! Kreni sem in sedi tukaj.« In ta je krenil tja ter se usedel. ² Vzel je deset mož izmed starešin mesta ter rekel: »Sedite tukaj.« In oni so se usedli. ³ Sorodniku je rekel: »Naomí, ki je ponovno prišla iz moábske dežele, prodaja posest dežele, ki je bila od najinega brata Eliméleha ⁴ in mislila[mislil…: hebr. pravim, razodel bom v tvoje uho.] sem, da ti oznanim, rekoč: ›Kupi to pred prebivalci in pred starešinami mojega ljudstva. Če hočeš to odkupiti, to odkupi, toda če ti tega nočeš odkupiti, potem mi povej, da bom lahko vedel, kajti poleg tebe ni nikogar, da to odkupi, jaz pa sem za teboj.‹« In ta je rekel: » To bom odkupil.« ⁵ Potem je Boaz rekel: »Tisti dan, ko kupiš polje iz Naomíne roke, moraš to kupiti tudi od Moábke Rute, žene umrlega, da obudiš ime mrtvega na njegovi dediščini.«

⁶ Sorodnik je rekel: » Tega ne morem odkupiti zase, da ne bi oškodoval svoje dediščine. Ti odkupi mojo pravico k sebi, kajti jaz tega ne morem odkupiti.« ⁷ 1[5 Mz 25,7-10] Torej to je bil običaj v prejšnjem času v Izraelu, glede odkupitve in glede zamenjave, za potrditev vseh stvari. Človek si je snel sandal in ga dal svojemu bližnjemu in to je bilo pričevanje v Izraelu. ⁸ Zato je sorodnik Boazu rekel: » To si kupi zase.« Tako je sezul svoj sandal.

⁹ Boaz je rekel starešinam in vsemu ljudstvu: »Vi ste priče ta dan, da sem kupil vse, kar je bilo Elimélehovo in vse, kar je bilo Mahlónovo in Kiljónovo iz Naomíne roke. ¹⁰ Poleg tega sem kupil Moábko Ruto, Mahlónovo ženo, da postane moja žena, da obudim ime mrtvega na njegovi dediščini, da ime mrtvega ne bo iztrebljeno izmed njegovih bratov in od velikih vrat tega kraja. Vi ste priče ta dan.« ¹¹ Vse ljudstvo, ki je bilo v velikih vratih, in starešine, so rekli: » Mi smo priče. Gospod naj naredi žensko, ki je prišla v tvojo hišo, kakor Rahelo in kakor Lejo, ki sta zgradili Izraelovo hišo. Ti pa delajb[delaj…: ali, si pridobivaj bogastva, ali, oblast.] plemenito v Efráti in bodic[bodi…: hebr. razglasi svoje ime.] slaven v Betlehemu. ¹² Tvoja hiša naj bo podobna Parecovi hiši, katerega2[1 Mz 38,29; 1 Krn 2,4; Mt 1,3] je Tamara rodila Judu, od semena, ki ti ga bo Gospod dal od te mlade ženske.«

¹³ Tako je Boaz vzel Ruto in bila je njegova žena in ko je šel noter k njej, ji je Gospod dal spočetje in rodila je sina. ¹⁴ Ženske so rekle Naomí: »Blagoslovljen bodi Gospod, ki ted[te…: hebr. ti ta dan ni storil prenehanja.] ta dan ni pustil brez sorodnika,e[sorodnika: ali, odkupitelja.] da bo njegovo ime lahko slavno v Izraelu. ¹⁵ On ti bo obnovitelj tvojega življenja in hraniteljf[hranitelj: hebr. da hrani.] tvojeg[tvoje…: hebr. tvojih sivih las.] starosti, kajti rodila ga je tvoja snaha, ki te ima rada, ki ti je boljša kakor sedem sinov.« ¹⁶ Naomí je vzela otroka in ga položila v svoje naročje in mu postala pestunja. ¹⁷ Ženske, njene sosede, so mu dale ime, rekoč: »Naomí je rojen sin« in njegovo ime so imenovale Obéd.h[Obéd: hebr. služeč.] On je oče Davidovega očeta Jeseja.

¹⁸ Torej to so Parecovi rodovi: Parec3[1 Krn 2,4; Mt 1,3] je spočel Hecróna, ¹⁹ Hecrón je spočel Rama, Ram je spočel Aminadába, ²⁰ Aminadáb je spočel Nahšóna, Nahšón je spočel Salmóna,i[Salmóna: ali, Salmaha.] ²¹ Salmón je spočel Boaza, Boaz je spočel Obéda, ²² Obéd je spočel Jeseja in Jese je spočel Davida.