Knjiga preroka Jeremija (Jer)

Jer, 1. poglavje

¹ Beseda Jeremija, Hilkijájevega sina, izmed duhovnikov, ki so bili v Anatótu v Benjaminovi deželi, ² kateremua[Okoli leta 629 pr. Kr.] je prišla Gospodova beseda v dneh Jošíja, Amónovega sina, Judovega kralja, v trinajstem letu njegovega kraljevanja. ³ Ta je prišla tudi v dneh Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, do konca enajstega leta Sedekíja, Jošíjevega sina, Judovega kralja, do preselitve jeruzalemskega ujetništva v petem mesecu.

⁴ Potem je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: ⁵ »Preden sem te oblikoval1[Iz 49,1; Iz 49,5] v maternici, sem te poznal. Preden si prišel iz maternice, sem te posvetil2[Gal 1,15-16] in te odredilb[odredil: hebr. dal.] [za] preroka narodom.« ⁶ Potem sem rekel: »Jaz, ah Gospod Bog!3[2 Mz 4,10-16; [2 Mz 6,12]] Glej, ne morem govoriti, kajti jaz sem otrok.«

⁷ Toda Gospod mi je rekel: »Ne govori: ›Jaz sem otrok,‹ kajti šel boš k vsem, h katerim te bom poslal in karkoli ti zapovem, boš govoril. ⁸ 4[Ezk 3,9] Ne boj se njihovih obrazov, kajti jaz5[2 Mz 3,12; 5 Mz 31,6; 5 Mz 31,8; Joz 1,5; Heb 13,6] sem s teboj, da te rešujem,« govori Gospod. ⁹ Potem je Gospod iztegnil svojo roko in se dotaknil6[Iz 6,7] mojih ust. Gospod mi je rekel: »Glej, svoje besede sem položil7[Jer 5,14] v tvoja usta. ¹⁰ Glej, ta dan sem te postavil nad narode in nad kraljestva, da izkoreniniš,8[Jer 18,7; 2 Kor 10,4-5] da podiraš, da uničiš, da zrušiš, da zgradiš in da sadiš.«

¹¹ Poleg tega je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: »Jeremija, kaj vidiš?« Rekel sem: »Vidim palico mandljevca.«c[mandljevca: beseda mandljevec שְׁקֵד (shaqed) je del besedne igre, saj je fonetično podobna besedi שֹׁקֵד (shoqed), ki pomeni bdeti, paziti, biti pozoren.] ¹² Potem mi je Gospod rekel: »Dobro si videl, kajti pospešild[pospešil: hebr. bdel bom nad.] bom svojo besedo, da jo izvršim.« ¹³ Gospodova beseda je drugič prišla k meni, rekoč: »Kaj vidiš?« Rekel sem: »Vidim lonec, v katerem vre in njegov obraz je protie[proti…: hebr. od obličja severa.] severu.« ¹⁴ Potem mi je Gospod rekel: »Iz severa9[Jer 4,6] bof[bo…: hebr. se bo odprlo.] izbruhnilo zlo nad vse prebivalce dežele. ¹⁵ Kajti, glej, poklical bom vse družine kraljestev iz severa,«10[[Jer 1,15]; Jer 5,15; Jer 6,22; Jer 10,22; [Ezk 38,15]; [Ezk 39,2]; [Jl 2,20]] govori Gospod »in prišli bodo in postavili bodo vsak svoj prestol ob vhodu velikih vrat [prestolnice] Jeruzalem in zoper vse njene zidove naokoli in zoper vsa Judova mesta. ¹⁶ Izrekel bom svoje sodbe zoper njih glede vseh njihovih zlobnosti, ki se dotikajo vseh svojih zlobnosti, ki so me zapustili in zažigali kadilo drugim bogovom ter oboževali dela svojih rok.

¹⁷ Opaši si torej svoja ledja in vstani ter jim spregovori vse, kar sem ti zapovedal. Ne bodi zaprepaden ob njihovih obrazih, da te ne bi zbegalg[zbegal: ali, zlomil na koščke.] pred njimi. ¹⁸ Kajti glej, ta dan sem te naredil za obrambno11[Jer 6,27; Jer 15,20; Iz 50,7] mesto, železen steber in bronaste zidove zoper celotno deželo, zoper Judove kralje, zoper njegove prince in zoper njegove duhovnike in zoper ljudstvo dežele. ¹⁹ Borili se bodo zoper tebe, toda ne bodo prevladali zoper tebe, kajti jaz sem s teboj,« govori Gospod, »da te rešujem.«

Jer, 2. poglavje

¹ Poleg tega mi je prišla Gospodova beseda, rekoč: ² »Pojdi in jokaj v ušesa [prestolnice] Jeruzalem, rekoč: ›Tako govori Gospod: ›Spominjam se tebe,a[tebe: ali, zaradi tebe.] prijaznosti tvoje mladosti,1[Ezk 16,8; [Jer 11,6]] ljubezni tvojih zaročencev, ko si šla za menoj v divjino, v deželo, ki ni bila posejana.‹ ³ Izrael je bil svetost Gospodu in prvi sadovi njegovega donosa. Vse, ki ga požirajo, bo jezil; zlo bo prišlo nadnje,‹« govori Gospod. ⁴ Poslušajte besedo od Gospoda, oh Jakobova hiša in vse družine Izraelove hiše:

⁵ »Tako govori Gospod: ›Kakšno krivičnost so vaši očetje našli v meni, da so odšli daleč od mene in hodili za ničevostjo in postali ničevost? ⁶ Niti niso rekli: ›Kje je Gospod, ki nas je privedel2[Iz 63,9; Iz 63,11-13; Oz 13,4] gor iz egiptovske dežele, ki nas je vodil skozi divjino, skozi deželo pustinj in jam, skozi deželo suše in smrtne sence, skozi deželo, skozi katero nihče ne gre in kjer nihče ne prebiva?‹ ⁷ Privedel sem vas v obilnob[obilno…: ali, deželo Karmel.] deželo, da jeste njen sad in njeno dobroto, toda ko ste vstopili, ste omadeževali3[Ps 78,58; Ps 106,38] mojo deželo in mojo dediščino naredili ogabnost. ⁸ Duhovniki niso rekli: ›Kje je Gospod?‹ Tisti, ki so se ukvarjali s postavo,4[Rim 2,17-24] me niso poznali. Tudi pastirji so se pregrešili zoper mene in preroki so prerokovali pri Báalu in hodili za stvarmi, ki ne koristijo.

⁹ Zato se bom še pravdal z vami,‹ govori Gospod›in z vašimi otrók otroki se bom pravdal. ¹⁰ Kajti šel bom čezc[čez…: ali, k otokom.] otoke Kitéjcev in videl in poslal v Kedár in marljivo preudaril in videl, če je tam takšna stvar. ¹¹ Je narod spremenil svoje bogove, ki vendar5[Jer 16,20] niso bogovi? Toda moje ljudstvo je zamenjalo svojo slavo za to, kar ne koristi. ¹² Bodite osupla, oh ve nebesa, ob tem in bodite strašno prestrašena, bodite zelo zapuščena,‹ govori Gospod. ¹³ ›Kajti moje ljudstvo je zagrešilo dve hudobiji; zapustili6[Jer 17,13; Jer 18,14; Ps 36,9] so mene, studenec živih vodá in si izklesali vodne zbiralnike, razpokane vodne zbiralnike, ki ne morejo držati vode.

¹⁴ Ali je Izrael služabnik? Ali je doma rojeni suženj? Zakaj je oplenjen?d[oplenjen: hebr. postal plen.] ¹⁵ Mladi levi so rjoveli nanj in vpili.e[vpili: hebr. izustili svoje glasove.] Njegovo deželo so naredili opustošeno. Njegova mesta so požgana, brez prebivalcev. ¹⁶ Tudi otroci Nofaf[Nofa: hebr. Memfisa. Mesto ob Nilu, poleg Kaira.] in Tahpanhésa so zlomilig[zlomili…: ali, se hranili na tvoji kroni.]7[5 Mz 33,20; Iz 8,8] krono tvoje glave. ¹⁷ Ali si nisi tega priskrbela k sebi v tem, da si zapustila Gospoda, svojega Boga, ko te je vodil po poti? ¹⁸ In sedaj, kaj imaš opraviti na egiptovski poti, da piješ vode iz Sihorja?h[Sihorja: hebr. tok Egipta; Nil.] Ali kaj imaš opraviti na asirski poti, da piješ vode iz reke? ¹⁹ Tvoja zlobnost8[Iz 3,9; [Jer 4,18]; [Oz 5,5]] te bo grajala in tvoja zdrknjenja nazaj te bodo opominjala. Védi torej in vidi, da je to huda stvar in grenka, da si zapustila Gospoda, svojega Boga in da mojega strahu ni v tebi,‹ govori Gospod, Bog nad bojevniki.

²⁰ § ›Kajti zdavnaj sem prelomil tvoj jarem in raztrgal tvoje vezi; ti pa praviš: ›Jaz ne bom grešila;‹i[grešila: ali, služila.] ko tavaš na vsakem visokem hribu9[Iz 57,5; Iz 57,7] in tavaš10[Jer 3,6] pod vsakim zelenim drevesom in igraš vlačugo. ²¹ Vendar sem te zasadil11[Mt 21,33; Mr 12,1; Lk 20,9] [kot] plemenito trto,12[2 Mz 15,17; Ps 44,2; Ps 80,8; Iz 5,4] popolnoma pravo seme. Kako si se mi potem obrnila v degenerirano sadiko tuje trte? ²² Kajti čeprav se umivaš13[Job 9,30-31] s solitrom in si jemlješ precej mila, je vendar tvoja krivičnost zaznamovana pred menoj,‹ govori Gospod Bog. ²³ Kako lahko rečeš: ›Nisem onesnažena, nisem odšla za Báali?‹ Poglej svojo pot v dolini, spoznaj, kaj si storila. Ti sij[Ti si: ali, O.] hitri [enogrbi] velblod, ki prečka svoje poti, ²⁴ divjak[divja: ali, oh divja itd.] oslica, vajenal[vajena: hebr. učena.] divjine, ki voha veter po svojemm[svojem…: hebr. želji svojega srca.] zadovoljstvu; kdo jo ob njeni priložnosti lahko odvrnen[odvrne…: ali, razveljavi?] proč? Vsi tisti, ki jo iščejo, se ne bodo izmučili; v njenem mesecu jo bodo našli. ²⁵ Zadrži svoje stopalo pred bosostjo in svoje grlo pred žejo. Toda ti praviš: ›Tamo[Tam…: ali, Ali je primer obupen?] ni upanja. Ne, kajti ljubila sem tujce in za njimi bom šla.‹ ²⁶ Kakor je tat osramočen, ko je najden, tako je osramočena Izraelova hiša; oni, njihovi kralji, njihovi princi, njihovi duhovniki in njihovi preroki, ²⁷ rekoč lesu: ›Ti si moj oče;‹ in skali: ›Ti si me rodila.p[rodila: ali, spočela.] ‹ Kajti obrnili so mi svojq[svoj…: hebr. zadnji del vratu.] hrbet in ne svojega obraza. Toda v času njihove stiske14[Iz 26,16] bodo rekli: ›Vstani in nas reši.‹ ²⁸ Toda kje so tvoji bogovi, ki si si jih naredila?15[Jer 11,13] Naj vstanejo, če te lahko16[Iz 45,20] rešijo v času tvoje stiske,r[stiske: hebr. hudobije.] kajti glede na število tvojih mest so tvoji bogovi, oh Juda.

²⁹ Zakaj se hočete pravdati z menoj? Vsi vi ste se pregrešili zoper mene,‹ govori Gospod. ³⁰ ›V prazno sem tepel17[Iz 9,13; Jer 5,3] vaše otroke; nobenega grajanja niso prejeli. Vaš meč je žrl18[Mt 23,29] vaše preroke kakor uničujoč lev.

³¹ Oh rod, poglejte Gospodovo besedo. Ali19[Jer 2,5-6] sem bil Izraelu divjina? Dežela temè? Zakaj pravi moje ljudstvo: ›Mi smos[smo…: hebr. imamo gospostvo.] gospodje, nič več ne bomo prišli k tebi?‹ ³² Mar lahko devica pozabi svoje ornamente ali nevesta svoj okras? Vendar me moje ljudstvo pozablja brez števila dni. ³³ Zakaj krajšaš svojo pot, da iščeš ljubezen? Zato si tudi zlobne učila svojih poti. ³⁴ Tudi v krajcih tvojega oblačila je najdena kri duš ubogih nedolžnih. Nisem je našel s skrivnimt[skrivnim…: hebr. kopánjem.] iskanjem, temveč na vseh teh. ³⁵ Vendar praviš: ›Ker sem nedolžna, se bo njegova jeza zagotovo obrnila od mene.‹ Glej, jaz se bom pravdal s teboj, ker praviš: ›Nisem grešila.‹ ³⁶ Zakaj toliko hodiš sem ter tja, da bi spremenila svojo pot? Tudi ti boš osramočena od Egipta, kakor si bila osramočena od Asirije. ³⁷ Da, šla boš naprej od njega, s svojimi rokami na svoji glavi, kajti Gospod je zavrnil tvoje zaupnosti in ne boš uspela v njih.‹«

Jer, 3. poglavje

¹ Pravijo:a[Pravijo: hebr. Rekoč.] »Če človek svojo ženo pošlje proč in gre ona od njega in postane od nekega drugega moškega, ali se bo1[5 Mz 24,4] on ponovno vrnil k njej? Ali ne bi bila ta dežela silno oskrunjena? Ti pa si igrala pocestnico z mnogimi ljubimci; vendar se ponovno vrni k meni,« govori Gospod. ² »Povzdigni svoje oči k visokim krajem in poglej, kje vse nisi bila poležena z [njimi]. Na poteh si sedéla zanje, kakor Arabec v divjini in deželo si oskrunila s svojimi vlačugarstvi in svojo zlobnostjo. ³ Zato so bili nalivi2[5 Mz 28,23; Jer 9,12] zadržani in ni bilo poznega dežja; in ti imaš vlačugino3[Jer 6,15] čelo; odklonila si, da bi bila osramočena. ⁴ Mar ne boš od tega časa klicala k meni: ›Moj oče, ti si vodič od moje mladosti?‹« ⁵ Ali bo svojo jezo hranil na veke? Ali jo bo držal do konca? Glej, govoril si in storil hude stvari, kot ti lahko.

⁶ Gospod mib[Okoli leta 612 pr. Kr.] je tudi rekel v dneh kralja Jošíja: »Ali si videl to, kar je storila odpadnica Izrael? Odhajala4[Jer 2,20] je na vsako visoko goro in pod vsako zeleno drevo in tam igrala pocestnico. ⁷ Potem ko je storila vse te stvari, sem rekel: ›Obrni se k meni.‹ Toda ni se vrnila. In njena verolomna sestra Juda je to videla. ⁸ Videl sem, ko sem jo zaradi vseh vzrokov, s čimer je odpadnica Izrael zagrešila zakonolomstvo, odslovil in ji dal ločitveni list, se njena verolomna sestra Juda kljub temu ni bala, temveč je tudi ona odšla in prav tako igrala pocestnico. ⁹ Pripetilo se je skozi lahkomiselnostc[lahkomiselnost: ali, slavo.] njenega vlačugarstva, da je omadeževala deželo in zagrešila zakonolomstvo s skalami in z lesom. ¹⁰ Vendar se zaradi vsega tega njena verolomna sestra Juda ni obrnila k meni z vsem svojim srcem, temveč hlinjeno,«d[hlinjeno: hebr. v neresnici.] govori Gospod. ¹¹ Gospod mi je rekel: »Odpadnica Izrael se je bolj opravičila kakor verolomna Juda.

¹² Pojdi in razglasi te besede proti severu in reci: ›Vrni se, ti odpadnica Izrael,‹ govori Gospod›in svoji jezi ne bom povzročil, da pade na vas, kajti jaz sem usmiljen,‹ govori Gospod, ›in jeze ne bom držal na veke.5[Ps 86,15; Ps 103,8; Ps 103,9] ¹³ Samo priznaj svojo krivičnost, da si se pregrešila zoper Gospoda, svojega Boga in si svoje poti razkropila k tujcem pod vsakim zelenim drevesom in nisi ubogala mojega glasu,‹ govori Gospod. ¹⁴ ›Obrnite se, odpadli otroci,‹ govori Gospod. ›Kajti jaz sem poročen z vami. Vzel vas bom enega iz mesta in dva iz družine in vas privedel k Sionu. ¹⁵ Dal vam bom pastirje6[Jer 23,4] po svojem srcu, ki vas bodo hranili z znanjem in razumevanjem. ¹⁶ Zgodilo se bo, ko boste pomnoženi in povečani v deželi, v tistih dneh,‹ govori Gospod, ›ne bodo več rekli: ›Skrinja Gospodove zaveze.‹ Niti to ne bo prišlo na misel,e[misel: hebr. srce.] niti se tega ne bodo spomnili, niti je ne bodo obiskali, niti to ne bo več storjeno.f[storjeno: ali, poveličano.] ¹⁷ Ob tistem času bodo [prestolnico] Jeruzalem imenovali Gospodov prestol. Vsi narodi bodo zbrani k njej, k imenu Gospoda, k [prestolnici] Jeruzalem. Niti ne bodo več hodili po zamislig[zamisli: ali, trmoglavosti.] svojega zlega srca. ¹⁸ V tistih dneh bo Judova hiša hodila zh[z…: ali, k Izraelovi hiši.] Izraelovo hišo in skupaj bodo prišli iz severne dežele k deželi, ki sem jo dali[dal…: ali, naklonil vašim očetom, da jo vzamejo v last.] v dediščino vašim očetom. ¹⁹ Toda rekel sem: ›Kako te bom postavil med otroke in ti dal prijetnoj[prijetno: hebr. zaželeno.] deželo, čednok[čedno…: hebr. dediščino slave, ali, lepote.] dediščino vojske narodov?‹ Rekel sem: ›Klicala me boš: ›Moj oče‹ in ne boš se odvrnila od mene.l[mene: hebr. sledenja meni.] ‹

²⁰ Zagotovo, kakor žena zahrbtno odide od svojega moža,m[moža: hebr. prijatelja.] tako ste zahrbtno ravnali z menoj, oh hiša Izraelova,‹ govori Gospod ²¹ ›Glas je bil slišan na visokih krajih, jokanje in ponižne prošnje Izraelovih otrók, kajti izkrivili so svojo pot in pozabili Gospoda, svojega Boga. ²² 7[Oz 14,2] Vrnite se, vi odpadli otroci in ozdravil bom vaša odvračanja.‹« »Glej, mi prihajamo k tebi, kajti ti si Gospod, naš Bog. ²³ Resnično, zaman je upati na osvoboditv s hribov in od množice gorá. Zares, v Gospodu, našem Bogu, je Izraelova osvoboditev. ²⁴ Kajti sramota je od naše mladosti požrla trud naših očetov; njihove trope in njihove črede, njihove sinove in njihove hčere. ²⁵ Uležemo se v svoji sramoti in naša zmešnjava nas pokriva, kajti grešili smo zoper Gospoda, svojega Boga, mi in naši očetje, od svoje mladosti, celo do današnjega dne in nismo ubogali glasu Gospoda, svojega Boga.«

Jer, 4. poglavje

¹ »Če se hočeš vrniti, oh Izrael,« govori Gospod, »se vrni1[Jl 2,12] k meni. Če hočeš odstraniti svoje ogabnosti izpred mojega pogleda, potem ne boš odtaval. ² Prisegel boš: ›Gospod živi v resnici in sodbi in v pravičnosti‹« in narodi se bodo blagoslavljali v njem in v njem bodo slavili.2[2 Kor 10,17]

³ Kajti tako govori Gospod Judovim možem in Jeruzalemu: »Pobranajte svoja neposejana tla in ne sejte med trnjem. ⁴ Obrežite se Gospodu in odstranite prednje kožice svojega srca, vi, Judovi možje in prebivalci Jeruzalema, da ne bi moja razjarjenost prišla kakor ogenj in tako požgala, da nihče ne more pogasiti – zaradi hudobije vaših ravnanj.

⁵ Razglasite v Judu in objavite v [prestolnici] Jeruzalem in recite: ›Zatrobite na šofár v deželi.‹ Kličite, zberite se skupaj in recite: ›Zberite se skupaj in pojdimo v obrambna mesta.‹ ⁶ Postavite prapor proti Sionu. Umaknitea[Umaknite: ali, Okrepite.] se, ne ostanite, kajti jaz bom privedel hudo iz severa3[Jer 1,13-15; Jer 6,22; [Jer 50,20]] in veliko uničenje.b[uničenje: hebr. lomljenje.] ⁷ Lev je prišel iz svoje goščave in uničevalec poganov je na svoji poti; odšel je iz svojega kraja, da tvojo deželo naredi zapuščeno in tvoja mesta bodo opustošena, brez prebivalca. ⁸ Zaradi tega se opašite4[Jer 6,26] z vrečevino, žalujte in tulite, kajti kruta Gospodova jeza ni odvrnjena od nas. ⁹ Zgodilo se bo na ta dan,« govori Gospod, » da bo srce kralja in srce princev oslabelo in duhovniki bodo osupli in preroki se bodo spraševali.« ¹⁰ Potem sem rekel: »Ah, Gospod Bog! Zagotovo si zelo prevaral to ljudstvo in Jeruzalem, rekoč: ›Imeli boste mir,‹ medtem ko meč sega do duše.« ¹¹ Ob tistem času bo rečeno temu ljudstvu in [prestolnici] Jeruzalem: »Suh veter visokih krajev v divjini proti hčeri mojega ljudstva, ne da preveja niti da očisti, ¹² celó polnc[poln…: ali, polnejši veter kakor tisti.] veter iz tistih krajev bo prišel k meni. Sedaj bom tudi jaz izrekel obsodbo zoper njih.« ¹³ Glej, prišel bo gor kakor oblaki in njegovi bojni vozovi bodo kakor vrtinčast veter. Njegovi konji so bolj nagli kakor orli. Gorje nam! Kajti oplenjeni smo. ¹⁴ »Oh [prestolnica] Jeruzalem, umij5[Iz 1,16] svoje srce pred zlobnostjo, da boš lahko rešena. Doklej bodo tvoje prazne misli prenočevale znotraj tebe? ¹⁵ Kajti glas razglaša od6[Jer 8,16] Dana in objavlja stisko od Efrájimskega pogorja. ¹⁶ Dajte omenjati narodom, glejte, objavite zoper [prestolnico] Jeruzalem, da stražarji prihajajo iz daljne dežele in objavite njihov glas zoper Judova mesta. ¹⁷ Kakor čuvaji polja so oni zoper njo vsenaokrog, zato ker je bila uporna zoper mene,« govori Gospod. ¹⁸ 7[Ps 107,17; Iz 50,1] »Tvoja pot in tvoja početja so ti povzročila te stvari; to je tvoja zlobnost, ker je ta grenka, ker ta sega v tvoje srce.

¹⁹ § Moja notranjost,8[Iz 22,4; Jer 9,10] moja notranjost! Zaskrbljen sem pravd[prav…: hebr. ob stenah svojega srca.] v svojem srcu; moje srce dela v meni hrup; ne morem ohraniti miru, ker si slišala, oh moja duša, zvok šofárja, alarm vojne. ²⁰ Uničenje na uničenje je razkričano, kajti celotna dežela je oplenjena. Moji šotori so nenadoma oplenjeni in moje zavese v trenutku. ²¹ Doklej bom videl prapor in slišal zvok šofárja? ²² Kajti moje ljudstvo je nespametno, niso me spoznali; neumni otroci so in nobenega razumevanja nimajo. Modri so, da počno hudo, toda za početje dobrega nimajo spoznanja.« ²³ Pogledal sem zemljo in glej, ta je bila brez oblike ter prazna; in [na] nebo, pa ni imelo nobene svetlobe.9[[1 Mz 1,2]; [Jl 3,15-16]; [Mt 24,29]; [Mr 13,24-25]] ²⁴ Pogledal sem gore in glej, trepetale so in vsi hribi so se rahlo gibali. ²⁵ Pogledal sem in glej, tam ni bilo nobenega človeka in vse nebeške ptice so odletele. ²⁶ Pogledal sem in glej, rodoviten kraj je bila divjina in vsa njegova mesta so bila zrušena ob Gospodovi prisotnosti in z njegovo kruto jezo. ²⁷ Kajti tako je rekel Gospod: »Celotna dežela bo zapuščena, vendar10[Jer 5,18] ne bom naredil popolnega konca. ²⁸ Zaradi tega bo zemlja žalovala in nebo nad [njo] bo črno. Ker sem to govoril, sem to namenil in se ne bom kesal niti se ne bom obrnil nazaj od tega.« ²⁹ Celotno mesto bo pobegnilo zaradi zvoka konjenikov in lokostrelcev; šli bodo v goščave in plezali na skale. Vsako mesto bo zapuščeno in ni človeka, da tam prebiva. ³⁰ Ko si oplenjena, kaj boš storila? Čeprav se oblačiš s temno rdečo, čeprav se krasiš z ornamenti iz zlata, čeprav si obrobljaš svoj obraze[obraz: hebr. oči.] z ličenjem, se boš zaman naredila lepo; tvoji ljubimci te bodo prezirali, stregli ti bodo po življenju. ³¹ Kajti slišal sem glas ženske kakor v porodnih bolečinah in tesnobo kakor od tiste, ki rojeva svojega prvega otroka, glas sionske hčere, ki se objokuje, ki razširja svoji roki, rekoč: »Gorje mi sedaj! Kajti moja duša je izmučena zaradi morilcev.«

Jer, 5. poglavje

¹ »Tecite sem ter tja skozi trge [prestolnice] Jeruzalem in glejte sedaj in védite in iščite na njenih širokih krajih, če lahko najdete človeka, če je tam kdorkoli, ki izvršuje sodbo, ki išče resnico in jaz bom to oprostil. ² Čeprav govorijo: ›Gospod živi,‹ zagotovo lažno prisegajo.« ³ Oh Gospod, ali niso tvoje oči [stabilno] na resnici? Udaril1[Iz 9,13; Jer 2,30] si jih, toda niso žalovali; použil si jih, toda odklonili so, da sprejmejo grajanje. Svoje obraze so otrdili bolj kakor skala; odklonili so, da se vrnejo. ⁴ Zato sem rekel: »Ti so zagotovo ubogi; nespametni so, kajti ne poznajo Gospodove poti niti sodbe njihovega Boga. ⁵ Spravil se bom do velikih mož in jim govoril, kajti poznali so Gospodovo pot in sodbo svojega Boga.« Toda ti so povsem zlomili jarem in razpočili vezi. ⁶ Zatorej jih bo ubil lev iz gozda in večernia[večerni: ali, pustinjski.] volk jih bo oplenil, leopard bo stražil nad njihovimi mesti. Vsak, kdor gre od tam, bo raztrgan na koščke, ker so njihovi prestopki številni in njihova odpadanja so seb[se…: hebr. močna.] povečala.

⁷ Kako naj ti oprostim za to? Tvoji otroci so me zapustili in prisegali pri tistih, ki niso bogovi. Ko sem jih hranil do sitega, so oni potem zagrešili zakonolomstvo in se po krdelih zbirali v hišah pocestnic. ⁸ 2[Ezk 22,11] Bili so kakor zjutraj nahranjeni konji. Vsakdo je hrzal za ženo svojega soseda. ⁹ Mar [jih] ne bom obiskal zaradi teh stvari?‹ govori Gospod: ›Mar se ne bo moja duša maščevala na takšnem narodu, kot je ta?

¹⁰ § Pojdite gor na njene zidove in uničujte, toda ne naredite popolnega konca. Odvzemite njene obzidke, kajti le-ti niso Gospodovi. ¹¹ Kajti Izraelova hiša in Judova hiša sta zelo zahrbtno postopali zoper mene,‹ govori Gospod. ¹² Skrivali so Gospoda in rekli: ›To ni on; niti3[Iz 28,14-15] hudo ne bo prišlo nad nas; niti ne bomo videli meča niti lakote. ¹³ Preroki bodo postali veter in besede ni v njih. Tako jim bo storjeno.« ¹⁴ Zato tako govori Gospod Bog nad bojevniki: »Ker ste govorili to besedo, glej, bom naredil svoje besede v tvojih ustih ogenj4[Jer 1,9] in to ljudstvo les in ta jih bo použil. ¹⁵ Glej! Nadte bom od daleč privedel narod,5[5 Mz 28,49; Jer 1,15; Jer 6,22] oh hiša Izraelova,« govori Gospod, »to je mogočen narod, to je starodaven narod, narod, čigar jezika ne poznaš niti ne razumeš kaj pravijo. ¹⁶ Njihov tul za puščice je kakor odprt grob, vsi so mogočni možje. ¹⁷ Pojedli bodo tvojo žetev6[3 Mz 26,16; 5 Mz 28,31; 5 Mz 28,33] in tvoj kruh, ki naj bi ga jedli tvoji sinovi in tvoje hčere. Pojedli bodo tvoje trope in tvoje črede. Pojedli bodo tvoje trte in tvoje figovce. Z mečem bodo izčrpali tvoja utrjena mesta, v katera zaupate. ¹⁸ Kljub temu v tistih dneh,« govori Gospod, »z vami ne bom7[Jer 4,27] naredil popolnega konca.

¹⁹ Zgodilo se bo, ko boste rekli: ›Zakaj8[Jer 16,10-11; Jer 13,22] nam Gospod, naš Bog, počne vse te stvari?‹ Potem jim boš odgovoril: ›Podobno kakor ste vi zapustili mene in služili tujim bogovom v svoji deželi, tako boste služili tujcem v deželi, ki ni vaša.‹

²⁰ Razglasite to v Jakobovi hiši in objavite to v Judu, rekoč: ²¹ ›Poslušajte sedaj to, oh nespametno9[Iz 6,9; Mt 13,14; Apd 28,26; Rim 11,8; Jn 12,40] ljudstvo in brez razumevanja;c[razumevanja: hebr. srca.] ki imate oči, pa ne vidite; ki imate ušesa, pa ne slišite. ²² Mar se me ne bojite?‹ govori Gospod. ›Ali ne boste trepetali ob moji prisotnosti, ko sem položil pesek za mejo10[Job 38,10-11; Ps 104,9] morju z večnim odlokom, da ta ne more preiti? Čeprav se njegovi valovi premetavajo, vendar ne morejo prevladati; čeprav rjovijo, vendar ne morejo preiti preko. ²³ Toda to ljudstvo ima puntarsko in uporno srce; spuntali so se in odšli. ²⁴ Niti ne pravijo v svojem srcu: ›Sedaj se bojmo Gospoda, svojega Boga, ki daje dež, tako zgodnji11[5 Mz 11,14] kakor pozni, v svojem obdobju. Prihranja nam tedne, določene za žetev.

²⁵ Vaše krivičnosti so te stvari obrnile proč in vaši grehi so pred vami zadržali dobre stvari. ²⁶ Kajti med mojim ljudstvom so najdeni zlobni možje. Prežijod[Prežijo…: ali, Vohljajo kakor ptičar preži.] v zasedi kakor tisti, ki nastavlja pasti; oni nastavijo past, ujamejo ljudi. ²⁷ Kakor je kletkae[kletka…: ali, kurnik poln.] polna ptic, tako so njihove hiše polne prevare. Zato so postali veliki in obogateli. ²⁸ Postali so debeli,12[5 Mz 32,15] sijejo. Da, presegajo dejanja zlobnih. Ne sodijo primera,13[Iz 1,23; Zah 7,10] primera sirot [in] vendar uspevajo in pravici pomoči potrebnih ne sodijo. ²⁹ Mar ne bom obiskal zaradi teh stvari?‹ govori Gospod: ›Ali ne bo moja duša maščevana na takem narodu, kot je ta?

³⁰ Čudovitaf[Čudovita…: ali, Osuplost in umazanost.] in strašna stvar je zagrešena v deželi. ³¹ Preroki prerokujejo napačno14[Jer 14,14; Jer 23,25-26; Ezk 13,6] in duhovniki vladajog[vladajo…: ali, jemljejo v svoje roke.] s svojimi sredstvi. Moje ljudstvo ima rado to tako. Kaj pa boste storili ob koncu tega?‹«

Jer, 6. poglavje

¹ »Oha[Okoli leta 612 pr. Kr.] vi, Benjaminovi otroci, zberite se, da zbežite iz srede Jeruzalema in trobite na šofár v Tekói in postavite znamenje ognja v Bet Keremu. Kajti zlo se pojavlja iz severa in veliko uničenje. ² § Hčer sionsko sem primerjal z ljubkob[ljubko: ali, žensko, ki prebiva doma.] in prefinjeno žensko. ³ Pastirji s svojimi tropi bodo prišli k njej, svoje šotore bodo postavili naokoli nje, vsak bo pasel na svojem kraju.‹« ⁴ »Pripravite vojno zoper njo. Vstanite in gremo gor opoldan. Gorje nam! Kajti dan mineva, kajti sence večera so podaljšane.« ⁵ »Vstanite in gremo gor ponoči in uničimo njene palače.«

⁶ Kajti tako je rekel Gospod nad bojevniki: »Posekajte drevesa in nasujtec[nasujte…: ali, izlijte stroj za streljanje.] nasip zoper [prestolnico] Jeruzalem. To je mesto, ki bo obiskano; ona je celotno zatiranje v njeni sredi. ⁷ 1[Iz 57,20] Kakor studenec bruha svoje vode, tako ona bruha svojo zlobnost. Nasilje in plen je slišati v njej; žalost in rane so nenehno pred menoj. ⁸ Bodi poučena, oh [prestolnica] Jeruzalem, da ned[ne…: hebr. se ne bi moja duša odvezala, ali, razklenila.] bi moja duša odšla od tebe; da te ne bi naredil zapuščeno, deželo, ki ni naseljena.«

⁹ Tako govori Gospod nad bojevniki: »Temeljito bodo paberkovali Izraelov preostanek kakor trto. Svojo roko obrni nazaj kakor obiralec grozdja v košare. ¹⁰ Komu naj govorim in dam svarilo, da bi lahko slišali? Glej, njihovo uho2[Jer 7,26] je neobrezano in ne morejo prisluhniti. Glej, Gospodova beseda jim je graja; v njej nimajo veselja. ¹¹ Zato sem poln Gospodove razjarjenosti; izmučen sem z zadrževanjem. Izlil jo bom ven na otroke naokoli in skupaj na zbor mladeničev, kajti vzet bo celo mož z ženo, ostarel s tistim, ki je izpolnjen z dnevi. ¹² Njihove hiše bodo obrnjene k drugim, skupaj z njihovimi polji in ženami, kajti svojo roko bom iztegnil nad prebivalce dežele,« govori Gospod. ¹³ »Kajti od najmanjših izmed njih, celo do največjih izmed njih, je vsak predan pohlepu,3[Iz 56,11; Jer 8,10] in od preroka, celo do duhovnika, vsak krivo postopa. ¹⁴ Kajti površno so ozdravili4[Jer 8,11; Ezk 13,10] ranoe[rano: hebr. poškodbo, ali, vrzel.] hčere mojega ljudstva, rekoč: ›Mir, mir,‹ ko tam ni miru. ¹⁵ Mar so bili osramočeni,5[Jer 3,3; Jer 8,12] ko so zagrešili ogabnost? Ne, sploh niso bili osramočeni niti niso mogli zardeti. Zato bodo padli med tistimi, ki padajo. Ob času, ko jih obiščem, bodo vrženi dol,« govori Gospod. ¹⁶ Tako govori Gospod: »Ustavite se na poteh in glejte ter vprašajte za starimi6[Iz 8,20; Mal 4,4; Lk 16,29] stezámi, kje je dobra pot, hodite po njej in našli boste počitek svojim dušam.« Rekli pa so: »Mi ne bomo hodili po njej.« ¹⁷ Prav tako sem nad vami postavil stražarje, rekoč: »Prisluhnite zvoku šofárja.« Toda rekli so: »Ne bomo prisluhnili.«

¹⁸ Zato poslušajte, vi narodi in védite, oh skupnost, kaj je med njimi. ¹⁹ Poslušaj, oh zemlja. Glej, nad to ljudstvo bom privedel zlo, celó sad njihovih misli, ker niso prisluhnili mojim besedam niti moji postavi, temveč so jo zavrnili. ²⁰ 7[Iz 1,11; Iz 66,3; Am 5,21-22; Mih 6,6-8] S kakšnim namenom prihaja k meni kadilo iz Sabe in prijeten trst iz daljne dežele? Vaše žgalne daritve mi niso sprejemljive niti mi vaše klavne daritve niso prijetne.« ²¹ Zato tako govori Gospod: »Glej, pred to ljudstvo bom položil kamne spotike in očetje in sinovi bodo skupaj padli nanje; sosed in njegov prijatelj se bosta pogubila.« ²² Tako govori Gospod: »Glej, ljudstvo prihaja iz severne8[Jer 1,15; Jer 5,15; Jer 10,22; [Ezk 38,15]; [Ezk 39,2]; [Jl 2,20]] dežele in velik narod bo dvignjen od zemljinih strani. ²³ Prijeli bodo lok in sulico; kruti so in nimajo usmiljenja; njihov glas rjovi kakor morje; in jahajo na konjih, postavljeni v vrste kakor možje za vojno zoper tebe, oh sionska hči. ²⁴ »Slišali smo o njihovi slavi. Naše roke so oslabele. Tesnoba se nas je polastila in bolečina kakor žensko v porodnih mukah. ²⁵ Ne pojdi naprej na polje niti ne hodi po poti, kajti sovražnikov meč in strah sta na vsaki strani.«

²⁶ Oh hči mojega ljudstva, opaši se z vrečevino9[Jer 4,8; Jer 25,36] in se valjaj v pepelu. Naredi si žalovanje kakor za edinim sinom, najbolj grenko žalovanje, kajti plenilec bo nenadoma prišel nad nas. ²⁷ Postavil sem te za stolp in trdnjavo10[Jer 1,18; Jer 15,20] med svojim ljudstvom, da lahko spoznaš in preizkusiš njihovo pot. ²⁸ Vsi so nadležni puntarji, hodijo z obrekljivci. Bron11[Ezk 22,18] so in železo, vsi so izprijenci. ²⁹ Mehovi so požgani, svinec je použit z ognjem; livar zaman tali, kajti zlobni niso izločeni. ³⁰ 12[Iz 1,22] Ljudje jih bodo imenovali zavrženof[zavrženo…: ali, zavrnjeno.] srebro, ker jih je Gospod zavrnil.«

Jer, 7. poglavje

¹ Beseda,a[Okoli leta 600 pr. Kr.] ki je prišla Jeremiju od Gospoda, rekoč: ² »Stopi v velika vrata Gospodove hiše in razglasi to besedo in reci: ›Poslušajte Gospodovo besedo, vsi vi iz Juda, ki vstopate pri teh velikih vratih, da obožujete Gospoda. ³ Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Poboljšajte1[Jer 26,13; Jer 18,11] svoje poti in svoja dejanja in jaz vam bom povzročil, da prebivate na tem kraju. ⁴ Ne zaupajte v lažnive besede, rekoč: ›Gospodov tempelj,‹ ›Gospodov tempelj,‹ ›Gospodov tempelj so ti.‹ ⁵ Kajti če temeljito poboljšate svoje poti in svoja dejanja, če temeljito izvršite sodbo med človekom in njegovim sosedom, ⁶ če ne zatirate tujca, sirote, vdove, in na tem kraju ne prelivate nedolžne krvi niti v svojo škodo ne hodite za drugimi bogovi, ⁷ potem vam bom povzročil, da prebivate na tem kraju, v deželi, ki sem jo dal vašim očetom na veke vekov.

⁸ Glejte, zaupate v lažnive besede, ki ne morejo koristiti. ⁹ Ali boste kradli, morili, počeli zakonolomstvo, krivo prisegali, zažigali kadilo Báalu in hodili za drugimi bogovi, ki jih ne poznate ¹⁰ in prišli ter stali pred menoj v tej hiši, kib[ki…: hebr. na kateri je imenovano moje ime.] je imenovana z mojim imenom in rekli: »Rešeni smo, da bi počeli vse te ogabnosti? ¹¹ Ali je ta2[Iz 56,7] hiša, ki je imenovana z mojim imenom, v vaših očeh postala brlog3[Mt 21,13; Mr 11,17; Lk 19,46] roparjev? Glejte, celo jaz sem to videl,« govori Gospod. ¹² »Toda pojdite sedaj k mojemu kraju, ki je bil v Šilu, kjer sem najprej postavil svoje ime in poglejte, kaj4[1 Sam 4,10-11; Ps 78,60-64; Jer 26,6] sem mu storil zaradi zlobnosti svojega ljudstva Izraela. ¹³ In sedaj, ker ste storili vsa ta dejanja,« govori Gospod »in sem vam govoril, vas zgodaj vzdigoval in govoril, toda niste slišali; in vas klical,5[Prg 1,24; Iz 65,12; Iz 66,4] toda niste odgovorili; ¹⁴ zato bom tej hiši, ki je imenovana z mojim imenom, v katerega zaupate in kraju, ki sem ga dal vam in vašim očetom, storil kakor sem storil Šilu.6[1 Sam 4,10-11; Ps 78,60; Ps 132,5; Jer 26,6-9] ¹⁵ Zavrgel vas bom iz svojega pogleda, kakor sem zavrgel vse vaše brate, celó celotno Efrájimovo seme.

¹⁶ Zato ne moli7[Jer 11,14; Jer 15,1; 2 Mz 32,10] za to ljudstvo, niti ne povzdiguj klica, niti molitve zanje, niti ne posreduj k meni, kajti jaz te ne bom poslušal.

¹⁷ Mar ne vidiš, kaj počno v Judovih mestih in na ulicah [prestolnice] Jeruzalem? ¹⁸ Otroci nabirajo les, očetje netijo ogenj in ženske gnetejo svoje testo, da naredijo kolače kraljicic[kraljici: ali, okviru, ali, izdelavi.] neba in da izlivajo pitne daritve k drugim bogovom, da bi me lahko dražili k jezi.8[[1 Kr 4,9]; [Jer 19,3]; Jer 44,17-19] ¹⁹ Mar me dražijo do jeze?« govori Gospod: » Mar ne dražijo sami sebe, do zmešnjave njihovih obrazov?« ²⁰ Zato tako govori Gospod Bog: »Glej, moja jeza in moja razjarjenost bo izlita na tem kraju, na človeka, na žival, na drevesa polja in na sad tal; ta bo gorela in ne bo pogašena.«

²¹ Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: »Položite9[Iz 1,11; Jer 6,20; Am 5,21] svoje žgalne daritve k svojim klavnim daritvam in jejte meso. ²² Kajti nisem govoril vašim očetom niti jim nisem zapovedal na dan, ko sem jih privedel iz egiptovske dežele, glede žgalnihd[žgalnih: hebr. zadeve žgalnih.] daritev ali klavnih daritev, ²³ toda ukazal sem jim to stvar, rekoč: ›Ubogajte moj glas in10[5 Mz 6,3; 2 Mz 19,5-6; 3 Mz 26,3-12] jaz bom vaš Bog in vi boste moje ljudstvo; hodite po vseh poteh, ki sem vam jih zapovedal, da vam bo lahko dobro.‹ ²⁴ Toda niso prisluhnili niti nagnili svojega ušesa, temveč so hodili po nasvetih in po zamislihe[zamislih: ali, trmoglavosti.] svojega zlega srca in odšlif[odšli: hebr. bili so.] nazaj in ne naprej. ²⁵ Od dneva, ko so vaši očetje izšli iz egiptovske dežele, do tega dne, sem vam celo pošiljal11[2 Krn 36,15] vse svoje služabnike preroke, dnevno sem jih zgodaj vzdigoval in pošiljal. ²⁶ Vendar mi niso prisluhnili niti nagnili svojega ušesa, temveč so otrdili12[Jer 16,12] svoj vrat. Ravnali so huje kakor njihovi očetje. ²⁷ Zato jim boš govoril vse te besede, toda ne bodo ti prisluhnili. Tudi klical boš k njim, toda ne bodo ti odgovorili. ²⁸ § Toda rekel jim boš: ›To je narod, ki ne uboga glasu Gospoda, svojega Boga niti ne prejema grajanja.g[grajanja: ali, poučevanja.] Resnica je izginila in je iztrebljena iz njihovih ust.‹«

²⁹ Ostriži svoje lase, oh [prestolnica] Jeruzalem in jih odvrzi proč in povzemi žalostinko na visokih krajih, kajti Gospod je zavrnil in zapustil rod svojega besa. ³⁰ Kajti Judovi otroci so storili zlo v mojih očeh,« govori Gospod. »Svoje ogabnosti so postavili v hiši, ki se imenuje z mojim imenom, da jo oskrunijo. ³¹ Zgradili so visoke13[2 Kr 23,10; Jer 19,5] kraje Tofeta, ki je v dolini sina Hinómovega, da svoje sinove in svoje hčere sežigajo v ognju, česar jim nisem zapovedal niti nih[ni…: hebr. to ni prišlo na.] prišlo v moje srce.

³² Zato, glej, prihajajo14[Jer 19,6] dnevi,« govori Gospod, »da ta ne bo več imenovan Tofet niti dolina sina Hinómovega, temveč dolina klanja, kajti v Tofetu bodo pokopavali, dokler tam ne bo več prostora. ³³ Trupla15[Jer 34,20; Jer 16,4; Ps 79,2] tega ljudstva bodo meso za perjád neba in zemeljske zveri in nihče jih ne bo podil proč. ³⁴ Potem bom naredil, da od Judovih mest16[Iz 24,7-8; Jer 16,9; Jer 25,10; Jer 33,10; Ezk 26,13; Oz 2,11] in od ulic [prestolnice] Jeruzalem preneha glas smeha, glas veselja, glas žénina in glas neveste, kajti dežela bo zapuščena.

Jer, 8. poglavje

¹ »Ob tistem času,« govori Gospod, »bodo prinesli iz njihovih grobov kosti Judovega kralja, kosti njegovih princev, kosti duhovnikov, kosti prerokov in kosti prebivalcev [prestolnice] Jeruzalem ² in raztrosili jih bodo pred soncem, luno in vso vojsko neba, ki so jih ljubili, ki so jim služili, za katerimi so hodili, ki so jih iskali in ki so jih oboževali; ne bodo zbrane niti pokopane, le-te bodo za gnoj na obličju zemlje. ³ Ves preostanek tistih, ki ostanejo od te zlobne družine, ki ostanejo v vseh krajih, kamor sem jih pognal, bodo raje izbrali smrt kakor življenje,« govori Gospod nad bojevniki.

⁴ Poleg tega jim boš rekel: ›Tako govori Gospod: ›Ali bodo padli in ne vstali? Ali se bo obrnil proč in ne vrnil? ⁵ Zakaj je potem to ljudstvo iz [prestolnice] Jeruzalem zdrknilo nazaj z neprestanim odpadom? Trdno se držijo prevare, zavračajo, da bi se vrnili. ⁶ Prisluhnil sem in slišal, toda niso pravilno govorili. Nihče se ni pokesal od svoje zlobnosti, rekoč: ›Kaj sem storil?‹ Vsak se je obrnil k svoji smeri, kakor konj hiti v bitko. ⁷ Da, štorklja1[Iz 1,3] na nebu pozna svoje določene čase, grlica, žerjav in lastovka obeležujejo čas svojega prihajanja, toda moje ljudstvo ne pozna Gospodove sodbe. ⁸ Kako pravite: ›Modri smo in z nami je Gospodova postava?‹ Glej, zagotovo jo jea[je…: ali, napačno pisalo pisarjev dela za neresnico.] on naredil zaman, pisalo pisarjev je zaman. ⁹ Modrib[Modri…: ali, Ali so bili osramočeni itd.]2[Jer 6,15] možje so osramočeni, zaprepadeni in ujeti. Glej, zavrnili so Gospodovo besedo in kakšnac[kakšna…: hebr. modrost kakšne stvari.] modrost je v njih? ¹⁰ Zato bom njihove žene dal drugim in njihova polja tistim, ki jih bodo podedovali. Kajti vsak, od najmanjšega celo do največjega, se nagiba k pohlepu, od preroka celo do duhovnika, vsak3[Iz 56,11; Jer 6,13] postopa napačno. ¹¹ Kajti površno so ozdravili4[Jer 6,14] rano hčere mojega ljudstva, rekoč: ›Mir,5[Ezk 13,10] mir,‹ ko ni miru. ¹² Mar so bili osramočeni,6[Jer 3,3; Jer 6,15] ko so zagrešili ogabnost? Ne, sploh niso bili osramočeni niti niso mogli zardeti. Zato bodo padli med tistimi, ki padajo. V času njihovega obiskanja bodo vrženi dol,‹ govori Gospod.

¹³ § ›Zagotovod[Zagotovo: ali, V zbiranju.] jih bom použil,‹ govori Gospod: ›tam ne bo grozdja na7[[Jer 17,8]; [Jl 1,7]] trti niti fig na figovcu8[Mt 21,19; Lk 13,6-9] in list bo ovenel; in stvari, ki sem jim jih dal, bodo šle proč od njih.‹« ¹⁴ Zakaj mirno sedimo? Zberite se in dajmo, vstopimo v obrambna mesta in tam bodimo tiho, kajti Gospod, naš Bog, nas je položil v molk in nam dal za piti vodo9[Jer 9,15; Jer 23,15] iz žolča,e[žolča: ali, strupa.] ker smo grešili zoper Gospoda. ¹⁵ Iskali10[Jer 14,19] smo mir, toda nič dobrega ni prišlo, in na čas ozdravljenja, pa glej težava! ¹⁶ »Prhanje njihovih konj je bilo slišati od Dana.11[Jer 4,15] Celotna zemlja je trepetala ob zvoku rezgetanja njegovih močnih, kajti prišli so in požrli deželo in vse,f[vse…: hebr. njeno polnost.] kar je v njej; mesto in tiste, ki prebivajo v njem. ¹⁷ Kajti glejte, jaz bom med vas poslal kače, strupene kače, ki ne bodo očarane12[Ps 58,5-6] in te vas bodo pikale,« govori Gospod.

¹⁸ Ko sem se želel tolažiti zoper bridkost, je moje srce oslabelo vg[v: hebr. na.] meni. ¹⁹ Glej, glas vpitja hčere mojega ljudstva zaradi tistih,h[tistih…: hebr. dežele tistih, ki so daleč proč.] ki prebivajo v daljni deželi: ›Mar ni Gospoda na Sionu? Ali ni njen kralj v njej?‹ Zakaj so me do jeze dražili s svojimi rezanimi podobami in s tujimi ničevostmi? ²⁰ Žetev je mimo, poletje je končano, mi pa nismo rešeni. ²¹ Zaradi zloma hčere mojega ljudstva sem zlomljen, črn sem, osuplost se me je polastila. ²² Mar ni balzama13[Jer 46,11] v Gileádu, ni tam nobenega zdravnika? Zakaj potem zdravje hčere mojega ljudstva ni povrnjeno?i[povrnjeno: hebr. odšlo gor?]

Jer, 9. poglavje

¹ Oh,a[Oh…: hebr. Kdo bo dal mojo glavo itd.] da1[Iz 22,4; Jer 4,19] bi bila moja glava vode in moje oči studenec solza, da bi lahko dan in noč jokal zaradi umora hčere mojega ljudstva!b[Okoli leta 600 pr. Kr.] ² Oh, da bi imel v divjini kraj za nastanitev popotnikov; da bi lahko zapustil svoje ljudstvo in odšel od njih! Kajti vsi so zakonolomci, zbor zahrbtnih mož. ³ Svoje jezike krivijo za laži kakor svoj lok, toda niso hrabri za resnico na zemlji. Kajti napredujejo od zla k zlu, mene pa ne poznajo,‹ govori Gospod. ⁴ 2[Jer 12,6; Mih 7,5-6] ›Vsakdo naj se pazi svojega soseda in ne zaupajte v kateregakoli brata, kajti vsak brat bo popolnoma izpodrinjen in vsak sosedc[sosed: ali, prijatelj.] bo hodil z obrekljivci. ⁵ Zavajalid[Zavajali: ali, Zasmehovali.] bodo vsak svojega soseda in ne bodo govorili resnice. Svoj jezik so naučili, da govori laži in izmučili so se s početjem krivičnosti. ⁶ Tvoje prebivališče je v sredi prevare; zaradi prevare so odklonili, da me spoznajo,‹ govori Gospod. ⁷ Zato tako govori Gospod nad bojevniki: ›Glej, stopil jih bom in jih preizkusil. Kajti kako naj bi delal za hčer svojega ljudstva? ⁸ Njihov jezik je kakor izstreljena puščica; ta govori prevaro. Nekdo s svojimi usti govori miroljubno svojemu sosedu, toda v srcue[srcu: hebr. svoji sredi.] preži.f[preži: ali, čaka nanj.]3[Ps 12,2-3; Ps 28,3; Ps 120,4]

⁹ 4[Jer 5,9; Jer 5,29] Ali jih ne bom obiskal zaradi teh stvari?‹ govori Gospod. ›Mar se ne bo moja duša maščevala na takšnem narodu, kot je ta? ¹⁰ Zaradi gorá bom povzdignil jokanje in tarnanje in zaradi prebivališčg[prebivališč: ali, pašnikov.] divjine žalovanje, ker so požgani,h[požgani: ali, zapuščeni.] tako da nihče ne more iti skozi njih; niti ljudje ne morejo slišati glasu živine. Takoi[Tako…: hebr. Od perjádi, celo do živali polja, ki itd.] perjád neba kakor živali polja so pobegnile, odšle so. ¹¹ [Prestolnico] Jeruzalem bom naredil kupe in brlog zmajev. Judova mesta bom naredil zapuščena,j[zapuščena: hebr. opustela.] brez prebivalca.5[[Iz 25,2]; [Jer 51,37]]

¹² Kdo je moder človek, da lahko to razume? Kdo je tisti, kateremu so Gospodova usta govorila, da lahko to oznani, čemu dežela propada in je požgana kakor divjina, da nihče ne gre skoznjo?‹ ¹³ Gospod govori: ›Ker so zapustili mojo postavo, ki sem jo postavil prednje in niso ubogali mojega glasu niti hodili v tem, ¹⁴ temveč so hodili po zamislik[zamisli: ali, trmoglavosti.] svojega srca in za Báali, kar so jih naučili njihovi očetje.‹ ¹⁵ Zato tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Glej, hranil jih bom, celó to ljudstvo, s6[Jer 8,14; Jer 23,15] pelinom in piti jim bom dajal vodo iz žolča. ¹⁶ Razkropil7[3 Mz 26,33] jih bom tudi med pogane, ki jih niso poznali niti oni niti njihovi očetje. Za njimi bom poslal meč, dokler jih ne použijem.‹

¹⁷ Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Preudarite in pokličite žalovalke, da bi lahko prišle in pošljite po spretne ženske, da bi lahko prišle. ¹⁸ Podvizajo naj se in povzamejo tarnanje za nas, da bodo naše oči lahko tekle s solzami in naše veke brizgale z vodami. ¹⁹ Kajti glas tarnanja je slišati iz Siona: ›Kako smo oplenjeni! Silno smo zbegani, ker smo zapustili deželo, ker so nas naša prebivališča izvrgla.‹‹ ²⁰ Vendar poslušajte Gospodovo besedo, oh ve ženske in naj vaše uho prejme besedo iz njegovih ust in svoje hčere učite tarnanja in vsaka svojo sosedo objokovanja. ²¹ Kajti smrt se je povzpela skozi naša okna in vstopila v naše palače, da iztrebi otroke od zunaj in mladeniče iz trgov. ²² »Govôri: ›Tako govori Gospod: ›Celo trupla ljudi bodo padala kakor gnoj na odprtem polju in kakor prgišče za žanjcem in nihče jih ne bo zbral.‹

²³ Tako govori Gospod: ›Ne dopusti, da moder8[1 Kor 1,31; 2 Kor 10,17] človek slavi v svoji modrosti niti naj mogočen človek ne slavi v svoji môči, naj bogat človek ne slavi v svojih bogastvih. ²⁴ Temveč naj tisti, ki slavi, slavi v tem, da me razume in spoznava, da jaz sem Gospod, ki izvajam ljubečo skrbnost, sodbo in pravičnost na zemlji. Kajti v teh stvareh se veselim,‹ govori Gospod.

²⁵ ›Glej, dnevi prihajajo,‹ govori Gospod, ›da bom kaznovall[kaznoval…: hebr. obiskal na vseh tistih.] vse tiste, ki so obrezani, z neobrezanimi: ²⁶ Egipt, Juda, Edóm, Amónove otroke, Moáb in vse, ki so na skrajnihm[na skrajnih…: hebr. odrezani na vogale, ali, imajo vogale svojih las postrižene.]9[Jer 25,23] vogalih, ki prebivajo v divjini, kajti vsi ti narodi so neobrezani in vsa Izraelova hiša je v srcu neobrezana.‹«10[Rim 2,28-29]

Jer, 10. poglavje

¹ Prisluhnitea[Okoli leta 600 pr. Kr.] besedi, ki vam jo govori Gospod, oh hiša Izraelova: ² »Tako govori Gospod: ›Ne učite se poti poganov in ne bodite zaprepadeni ob znamenjih z neba, kajti pogani so zaprepadeni ob njih. ³ Kajti običajib[običaji: hebr. zakoni so prazni, ali, odredbe so ničevost.] ljudstva so prazni, kajti nekdo s sekiro poseka drevo iz gozda, delo delavčevih rok. ⁴ Okrasijo ga s srebrom in zlatom; pritrdijo ga z žeblji in kladivi, da se ne premika. ⁵ Pokončni so kakor palma, toda1[Ps 115,5-8] ne govorijo. Morajo jih nositi,2[Iz 46,1; Iz 46,7] ker ne morejo hoditi. Ne bojte se jih, kajti3[Iz 41,23-24] ne morejo storiti zla niti ni v njih, da delajo dobro.‹« ⁶ Ker ne obstaja nihče podoben4[Ps 86,8; Ps 86,10] tebi, oh Gospod; ti si velik in tvoje ime je veliko v môči. ⁷ 5[Raz 15,4] Kdo se te ne bi bal, oh Kralj narodov? Kajti tebi toc[tebi…: ali, je to všeč.] pripada, glede na to, da med vsemi modrimi možmi narodov in med vsemi njihovimi kraljestvi, ni tam nikogar podobnega tebi. ⁸ Toda oni so vsid[vsi…: hebr. v enem, ali, naenkrat.] skupaj brutalni6[Iz 41,29; Hab 2,18; Zah 10,2] in nespametni. Kos lesa je nauk ničevosti. ⁹ § Srebro, sploščeno na ploščice, je prineseno iz Taršíša in zlato iz Ufáza, delo delavca in iz rok livarja. Modra in vijolična so njihova oblačila. Vsa so delo spretnih ljudi. ¹⁰ Toda Gospod je resničene[resničen…: hebr. Bog resnice.] Bog, onf[on: hebr. oni so živi Bogovi.] je živi Bog in večeng[večen…: hebr. kralj večnosti.] kralj. Ob njegovem besu bo zemlja trepetala in narodi ne bodo zmožni prenesti njegovega ogorčenja. ¹¹ Tako jim boste govorili: ›Celó bogovi, ki niso naredili neba in zemlje, bodo izginili z zemlje in izpod tega neba.‹« ¹² S svojo močjo je naredil7[1 Mz 1,6; Jer 51,15-19] zemljo, s svojo modrostjo je osnoval zemeljski [krog]8[[Iz 40,22]] in s svojo preudarnostjo razprostrl nebo. ¹³ Kadar izusti svoj glas, je tam množicah[množica: ali, hrup.] vodá v nebesih in meglicam povzroča, da se dvigujejo od koncev zemlje; on dela bliskanje zi[z: ali, za dež.] dežjem in iz svojih zakladnic prinaša veter. ¹⁴ Vsak človek je vj[v…: ali, bolj brutalen, kot da bi vedel.] svojem spoznanju brutalen.9[Jer 51,17-18] Vsak livar je zbegan z rezano podobo, kajti njegova ulita podoba je neresnica in tam ni diha v njih. ¹⁵ Ničevost so in delo zmot. V času njihovega obiskanja bodo izginili. ¹⁶ 10[Jer 51,19] Jakobov delež ni podoben njihovemu, kajti on je tvorec vseh stvari; in Izrael je palica njegove dediščine. Gospod nad bojevniki je njegovo ime.

¹⁷ Zberi svoje blago iz dežele, oh prebivaleck[prebivalec: hebr. prebivalka.] iz trdnjave. ¹⁸ Kajti tako govori Gospod: ›Glej, naenkrat bom izvrgel prebivalce dežele in jih spravil v tegobo, da bodo lahko našli, [da je] to tako.

¹⁹ Gorje mi za mojo poškodbo! Moja rana je boleča. Toda rekel sem: »Resnično, to je žalost in jaz jo moram nositi. ²⁰ Moje šotorsko svetišče je oplenjeno in vse moje vrvi so pretrgane, moji otroci so odšli od mene in jih ni, nikogar ni, da bi še razpenjal moj šotor in da bi postavljal moje zavese. ²¹ Kajti pastirji so postali brutalni in niso iskali Gospoda, zato ne bodo uspeli in vsi njihovi tropi bodo razkropljeni. ²² Glej, hrup objave je prišel in veliko razburjenjel[razburjenje; ali, vstaja, upor.] iz severne11[Jer 1,15; Jer 5,15; Jer 6,22; [Ezk 38,15]; [Ezk 39,2]; [Jl 2,20]] dežele, da bi Judova mesta naredil opustošena in brlog zmajev.12[Jer 9,11]

²³ Oh Gospod, vem, da človekova pot13[Prg 16,1; Prg 20,44] ni v njem samem, tega ni v človeku, ki hodi, da usmerja svoje korake. ²⁴ Oh Gospod, grajaj14[Ps 6,1; Ps 38,1; Jer 30,11] me, toda s sodbo; ne v svoji jezi, da me ne bi privedelm[privedel…: hebr. zmanjšal.] v nič. ²⁵ 15[Ps 79,6] Svojo razjarjenost izlij na pogane, ki te ne poznajo in na družine, ki ne kličejo k tvojemu imenu, kajti pojedli so Jakoba in ga požrli in ga pogoltnili ter njegovo prebivališče naredili zapuščeno.

Jer, 11. poglavje

¹ Beseda,a[Okoli leta 608 pr. Kr.] ki je prišla k Jeremiju od Gospoda, rekoč: ² »Poslušaj besede te zaveze in govôri možem iz Juda in prebivalcem [prestolnice] Jeruzalem ³ in jim reci: ›Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Preklet1[5 Mz 27,26; Gal 3,10] bodi mož, ki ne uboga besed te zaveze, ⁴ ki sem jo zapovedal vašim očetom na dan, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, iz železne talilne peči, rekoč: ›Ubogajte2[3 Mz 26,3; 3 Mz 26,12] moj glas in ga izvršujte, glede na vse, kar vam zapovedujem. Tako boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog, ⁵ da bom lahko izpolnil prisego,3[5 Mz 7,12] ki sem jo prisegel vašim očetom, da jim dam deželo, kjer tečeta mleko in med, kakor je to ta dan.‹« Potem sem odgovoril in rekel: »Takob[Tako…: hebr. Amen.] naj bo, oh Gospod.« ⁶ Potem mi je Gospod rekel: »Razglasi vse te besede po Judovih mestih in ulicah Jeruzalema, rekoč: ›Poslušajte besede te zaveze in jih izpolnjujte. ⁷ Kajti iskreno sem zagotovil vašim očetom na dan, ko sem jih privedel gor iz egiptovske dežele, celó do današnjega dne, [jih] zgodaj vzdigoval in izjavljal, rekoč: ›Ubogajte moj glas.‹ ⁸ Vendar niso ubogali niti nagnili svojega ušesa, temveč so vsi hodili v zamislic[zamisli: ali, trmoglavosti.] svojega zlega srca. Zato bom nanje privedel vse besede te zaveze, ki sem jim jo zapovedal izpolnjevati, toda oni jih niso izpolnjevali. ⁹ Gospod mi je rekel: »Zarota je najdena med Judovimi možmi in med prebivalci Jeruzalema. ¹⁰ Obrnili so se nazaj h krivičnostim svojih pradedov, ki so odklanjali poslušati moje besede; in šli za drugimi bogovi, da jim služijo. Izraelova hiša in Judova hiša sta prelomili mojo zavezo, ki sem jo sklenil z njihovimi očeti.

¹¹ Zato tako govori Gospod: ›Glej, nanje bom privedel zlo, ki mud[ki mu…: hebr. od katerega ne bodo mogli iti naprej.] ne bodo mogli pobegniti. Čeprav4[Prg 1,28; Iz 1,15; Jer 14,12; Ezk 8,18; Mih 3,4] bodo klicali k meni, jim ne bom prisluhnil. ¹² Potem bodo Judova mesta in prebivalci Jeruzalema šli in klicali k bogovom, katerim darujejo kadilo. Toda sploh jih ne bodo rešili v času njihovee[njihove…: hebr. njihovega zla.] stiske. ¹³ Kajti glede na število tvojih mest5[Jer 2,28] so bili tvoji bogovi, oh Juda; in glede na število ulic [prestolnice] Jeruzalem ste postavili oltarje tisti sramotnif[sramotni…: hebr. sramoti.] stvari, celó oltarje, da zažigate kadilo Báalu. ¹⁴ Zatorej ne moli6[Jer 7,16; Jer 14,11] za to ljudstvo niti ne povzdiguj vpitja ali molitve zanje, kajti jaz jih ne bom poslušal ob času, ko zaradi svojeg[svoje…: hebr. svojega zla.] stiske vpijejo k meni. ¹⁵ 7[Iz 1,11-15] Kaj imah[ima…: hebr. je mojemu ljubljenemu.] moj ljubljeni za početi v moji hiši, ko vidi, da je ona izvrševala nespodobnost s številnimi in je svéto meso odšlo od tebe? Ko počneši[počneš: ali, je tvoje.] zlo, potem se razveseljuješ. ¹⁶ Gospod je tvoje ime imenoval: ›Zelena oljka, čeden in lep sad.‹ Z zvokom velikega hrupa je na njej vžgal ogenj in njene mladike so polomljene. ¹⁷ Kajti Gospod nad bojevniki, ki te je zasadil, je zoper tebe proglasil zlo, zaradi zla Izraelove hiše in Judove hiše, ki so ga storili zoper sebe, da bi me dražili do jeze v darovanju kadila Báalu.

¹⁸ Gospod mi je dal spoznanje o tem in jaz sem to spoznal; takrat si mi kazal njihova dejanja. ¹⁹ Toda jaz sem bil podoben jagnjetu ali volu, ki je priveden h klanju in nisem vedel, da so zoper mene snovali naklepe, rekoč: »Uničimo drevoj[drevo…: hebr. steblo z njegovim kruhom.] skupaj z njegovim sadom in odsekajmo ga iz dežele živih, da se njegovega imena ne bo več spominjalo.« ²⁰ Toda, oh Gospod nad bojevniki, ki sodiš pravično, ki preizkušaš8[1 Sam 16,7; 1 Krn 28,9; Ps 7,9; Ps 20,12; Jer 17,10; Jer 20,12; Raz 2,23] notranjost in srce, naj vidim tvoje maščevanje na njih, kajti tebi sem razodel svoj primer. ²¹ »Zato tako govori Gospod o možeh iz Anatóta, ki ti strežejo po življenju, rekoč: ›Ne prerokuj v Gospodovem imenu, da ne umreš po naši roki.‹9[[Jer 12,5-6]; [Mt 13,57]; Mr 6,4; Lk 4,24; Jn 4,44] ²² Zato tako govori Gospod nad bojevniki: ›Glej, kaznovalk[kaznoval…: hebr. obiskal jih bom na njih.] jih bom; mladenič bo umrl pod mečem, njihovi sinovi in njihove hčere bodo umrli od lakote. ²³ Tam ne bo nobenega ostanka izmed njih, kajti nad ljudi iz Anatóta bom privedel zlo, celó leto njihovega obiskanja.‹«

Jer, 12. poglavje

¹ Pravičen si ti, oh Gospod, ko se pravdam s teboj, vendar mi pusti govoritia[govoriti…: ali, razlog primera s teboj.] s teboj o tvojih sodbah: »Zakaj1[Job 21,7-15; Ps 37,1; Ps 73,3; Hab 1,4] pot zlobnih uspeva? Zakaj so srečni vsi tisti, ki postopajo zelo zahrbtno?« ² Zasadil si jih, da, zakoreninili so se, rastejo,b[rastejo: hebr. gredo naprej.] da, prinašajo sad. Blizu si v njihovih ustih in daleč od njihovih notranjosti.2[[Prg 23,26]; Iz 29,13; [Ezk 33,31]; [Mt 15,8]; Mr 7,6; [Apd 8,21]; [Heb 3,12]] ³ Toda ti, oh Gospod, me poznaš,3[Ps 17,3] videl si me in preizkusil si moje srce doc[do…: hebr. s teboj.] tebe. Potegni jih ven kakor ovce za klanje in jih pripravi za dan klanja. ⁴ Doklej bo dežela žalovala in zelišča vsakega polja venela zaradi4[Ps 107,34] zlobnosti tistih, ki prebivajo v njej? Živali so použite in ptice, ker so rekli: »Ne bo videl našega zadnjega konca.«

⁵ »Če si tekel s pešci in če so te utrudili, kako lahko potem tekmuješ s konji? In če so te utrudili v deželi miru, v kateri zaupaš, kako boš potem storil v naraščanju Jordana? ⁶ Kajti celo tvoji5[Jer 9,4] bratje in hiša tvojega očeta, celo oni so zahrbtno postopali s teboj; da, za teboj so poklicalid[poklicali: ali, obširno klicali.] množico. Ne verjemi jim, čeprav ti govorijo lepee[lepe: hebr. dobre.] besede.6[[Jer 11,21]; [Mt 13,57]; Mr 6,4; Lk 4,24; Jn 4,44]

⁷ Zapustil sem svojo hišo, zavrgel svojo dediščino, srčnof[srčno…: hebr. ljubezen.] ljubljeno svoje duše sem predal v roko njenih sovražnikov. ⁸ Moja dediščina mi je kakor lev v gozdu; ta vpijeg[vpije…: ali, kriči: hebr. daje ven svoj glas.] proti meni, zatorej sem jo zasovražil. ⁹ Moja dediščina mi je kakor lisastah[lisasta…: ali, ptica s kremplji.] ptica, ptice naokoli so zoper njo. Pridite, zberite se vse ve zveri polja, priditei[pridite: ali, dajte jim, da pridejo.] žret. ¹⁰ Mnogo pastirjev je uničilo moj vinograd, moj delež so pomendrali pod stopalom, moj prijetenj[prijeten: hebr. zaželeni.] delež so naredili zapuščeno divjino. ¹¹ Naredili so jo zapuščeno in zapuščena je žalovala k meni; celotna dežela je zapuščena, ker si nihče tega ne jemlje k srcu. ¹² Plenilci so skozi divjino prišli na vse visoke kraje, kajti Gospodov meč bo požiral od enega konca dežele celo do drugega konca dežele; nobeno meso ne bo imelo miru. ¹³ Sejali7[3 Mz 26,16; 5 Mz 28,38; Mih 6,15; Ag 1,6] so pšenico, toda želi bodo trnje; položili so se v bolečino, toda ne bo jim koristilo. Sram jihk[jih…: ali, te.] bo tvojih poplačil, zaradi krute Gospodove jeze.«

¹⁴ Tako govori Gospod zoper vse moje hudobne sosede, ki se dotikajo dediščine, za katero sem svojemu ljudstvu Izraelu dal, da jo podeduje: »Glej, izruval8[5 Mz 30,3; Jer 32,37] jih bom iz njihove dežele in Judovo hišo bom izruval izmed njih. ¹⁵ Potem ko jih bom izruval, se bo zgodilo, da se bom vrnil in imel sočutje z njimi in jih bom ponovno privedel, vsakega človeka k njegovi dediščini in vsakega človeka k njegovi deželi. ¹⁶ In zgodilo se bo, če se bodo marljivo učili poti mojega ljudstva, da bodo prisegali pri mojem imenu: ›Gospod živi,‹ kakor so oni učili moje ljudstvo, da prisega pri Báalu, potem bodo pozidani v sredi mojega ljudstva. ¹⁷ Toda če ne bodo ubogali,9[Iz 60,12] bom popolnoma izruval in uničil ta narod,« govori Gospod.

Jer, 13. poglavje

¹ Takoa[Okoli leta 602 pr. Kr.] mi govori Gospod: »Pojdi in si priskrbi lanen pas in ga daj na svoja ledja, v vodo pa ga ne daj.« ² Tako sem dobil pas glede na Gospodovo besedo in si ga nadel na ledja. ³ Gospodova beseda je drugič prišla k meni, rekoč: ⁴ »Vzemi pas, ki si ga dobil, ki je na tvojih ledjih in vstani, pojdi k Evfratu in ga tam skrij v skalno luknjo.« ⁵ Tako sem odšel in ga skril pri Evfratu, kakor mi je Gospod zapovedal. ⁶ Po mnogih dneh se je pripetilo, da mi je Gospod rekel: »Vstani, pojdi k Evfratu in vzemi od tam pas, ki sem ti ga tam zapovedal skriti.« ⁷ Potem sem odšel k Evfratu in kopál ter vzel pas iz kraja, kjer sem ga skril. Glej, pas je bil iznakažen, ni bil koristen za nič. ⁸ Potem je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: ⁹ »Tako govori Gospod: ›Na ta način bom oškodoval Judov ponos in velik ponos Jeruzalema. ¹⁰ To zlo ljudstvo, ki zavrača poslušati moje besede, ki hodijo v zamislib[zamisli: ali, trmoglavosti.] svojega srca in hodijo za drugimi bogovi, da jim služijo in da jih obožujejo, bodo torej kakor ta pas, ki ni dober za nič. ¹¹ Kajti kakor se pas trdno drži moževih ledij, tako sem storil, da se me trdno drži celotna Izraelova hiša in celotna Judova hiša,‹ govori Gospod, ›da mi bodo lahko za ljudstvo, za ime, za hvalo in za slavo. Toda nočejo slišati.

¹² Zato jim boš govoril to besedo: ›Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Vsak meh bo napolnjen z vinom.‹ Rekli ti bodo: ›Mar ne vemo zagotovo, da bo vsak meh napolnjen z vinom?‹ ¹³ Potem jim boš rekel: ›Tako govori Gospod: ›Glejte, s pijanostjo bom napolnil vse prebivalce te dežele, celo kralje, ki sedijo na Davidovem prestolu, duhovnike, preroke in vse prebivalce [prestolnice] Jeruzalem. ¹⁴ Treščil jih bom enegac[enega…: hebr. moškega zoper svojega brata.] ob drugega, celo očete in sinove skupaj,‹ govori Gospod. ›Ne bom se usmilil niti prizanašal niti imel usmiljenja, temvečd[temveč…: hebr. pred njihovim uničenjem.] jih uničim.‹«

¹⁵ Poslušajte in pazljivo prisluhnite. Ne bodite ponosni, kajti Gospod je govoril. ¹⁶ Dajte slavo Gospodu, svojemu Bogu, preden naredi temo1[Iz 8,22] in preden se vaša stopala spotaknejo na temnih gorah in medtem ko gledate za svetlobo, jo obrne v smrtno senco in jo naredi [za] veliko temo. ¹⁷ Toda če tega ne boste poslušali, bo moja duša jokala na skrivnih krajih zaradi vašega ponosa. Moje2[Žal 1,2; Žal 1,16; Žal 2,18] oko bo hudo jokalo in se solzilo, ker je bil Gospodov trop ujet odveden. ¹⁸ »Reci kralju in kraljici: ›Ponižajta se, usedita se, kajti vajine kneževinee[kneževine: ali, naglavne rute.] bodo propadle, celó krona vajine slave. ¹⁹ Južna mesta bodo zaprta in nihče jih ne bo odprl. Ves Juda bo odveden v ujetništvo, v celoti bo odveden v ujetništvo.‹ ²⁰ Povzdigni svoje oči in poglej tiste, ki prihajajo iz severa. Kje je trop, ki ti je bil dan, tvoj krasen trop? ²¹ Kaj boš rekla, ko te bo kaznoval?f[kaznoval: hebr. obiskal?] Kajti učila si jih, da so poveljniki in kakor vodja nad teboj. Ali te ne bodo zajele bolesti kakor žensko v porodnih mukah?

²² Če rečeš v svojem srcu: ›Zakaj3[Jer 5,19; Jer 16,10-11] so prišle nadme te stvari?‹ Zaradi veličine tvoje krivičnosti so odkriti krajci tvojih oblačil in tvoje pete sog[so…: ali, bodo nasilno odvzete proč.] razgaljene. ²³ Mar lahko Etiopijec spremeni svojo kožo ali leopard svoje lise? Potem bi lahko tudi vi delali dobro, ki ste navajeni,h[navajeni: hebr. naučeni.] da delate zlo. ²⁴ Zato jih bom razkropil kakor strnišče, ki ga odnaša veter iz divjine. ²⁵ To je tvoj žreb, delež tvojih zmožnosti od mene,‹ govori Gospod; ›ker si me pozabila in zaupala v neresnico. ²⁶ Zato bom odkril krajce tvojih oblačil nad tvojim obrazom, da se lahko prikaže tvoja sramota. ²⁷ Videl sem tvoja zakonolomstva in tvoja rezgetanja, nespodobnost tvojega vlačugarstva in tvoje ogabnosti na hribih polj. Gorje ti, oh [prestolnica] Jeruzalem! Mar ne boš očiščena? Kdaji[Kdaj…: hebr. Vendar za kdaj bo to?] bo to enkrat prišlo?‹«

Jer, 14. poglavje

¹ Besedaa[Okoli leta 601 pr. Kr.] Gospodova, ki je prišla Jeremiju glede pomanjkanja.b[pomanjkanja: hebr. besed pomanjkanj, ali, omejitev.] ² Juda žaluje in njegova velika vrata pešajo; črna so do tal; in krik [prestolnice] Jeruzalem se je vzdignil. ³ Vsi njeni plemiči so poslali svoje malčke k vodam. Prišli so k jamam, pa niso našli nobene vode; s svojimi praznimi posodami so se vrnili; bili so osramočeni in zbegani in si pokrili svoje glave. ⁴ § Ker so tla razpokana, kajti ni bilo dežja na zemljo, so bili orači osramočeni, pokrili so si svoje glave. ⁵ Da, tudi košuta je povrgla na polju in to zapustila, ker tam ni bilo nobene trave. ⁶ Divji osli so stali na visokih krajih, vohali so veter kakor zmaji; njihove oči so odpovedale, ker tam ni bilo nobene trave.

⁷ Oh Gospod, čeprav naše krivičnosti pričajo zoper nas, stôri to zaradi svojega imena, kajti naša zdrknjenja nazaj so številna; grešili smo zoper tebe. ⁸ Oh Izraelovo upanje, njegov rešitelj v času stiske, zakaj bi bil kakor tujec v deželi in kakor popotnik, ki se obrača vstran, da ostane čez noč? ⁹ Zakaj bi bil kakor osupel človek, kakor mogočen človek, ki ne more rešiti? Vendar si ti, oh Gospod, v naši sredi in mic[mi…: hebr. tvoje ime je klicano nad nas.] smo imenovani po tvojem imenu; ne zapusti nas.

¹⁰ Tako govori Gospod temu ljudstvu: »Tako so ljubili tavanje, svojih stopal niso zadržali, zato jih Gospod ne sprejema. Sedaj se bo spomnil njihove krivičnosti in obiskal njihove grehe.« ¹¹ Potem mi je Gospod rekel: »Ne moli1[Jer 7,16; Jer 11,14; 2 Mz 32,10] za to ljudstvo za njihovo dobro. ¹² Ko2[Prg 1,28; Iz 1,11-15; Jer 11,11; Ezk 8,18; Mih 3,4] se postijo, ne bom slišal njihovega vpitja; in ko darujejo žgalno daritev in daritev, jih ne bom sprejel. Temveč jih bom použil z mečem, lakoto in kužno boleznijo.«

¹³ Potem sem rekel: »Ah, Gospod Bog! Glej, preroki jim pravijo: ›Ne boste videli meča niti ne boste imeli lakote. Temveč vam bom na tem kraju dal zagotovljend[zagotovljen…: hebr. mir resnice.] mir.‹« ¹⁴ Nato mi je Gospod rekel: »›Preroki v mojem imenu prerokujejo laži. Jaz3[Jer 23,21; Jer 27,15; Jer 29,8-9] jih nisem poslal niti jim zapovedal niti jim nisem govoril. Prerokujejo vam lažnivo videnje, vedeževanje, prazno stvar in prevaro svojega srca.‹ ¹⁵ Zato tako govori Gospod glede prerokov, ki prerokujejo v mojem imenu in jih jaz nisem poslal in vendar pravijo: ›Meča in lakote ne bo v tej deželi.‹ Z mečem in lakoto bodo ti preroki použiti. ¹⁶ Ljudstvo, ki mu prerokujejo, bo zaradi lakote in meča vrženo ven na ulice [prestolnice] Jeruzalem. Nikogar ne bodo imeli, da bi jih pokopal, njih, njihove žene niti njihove sinove niti njihove hčere, kajti nanje bom izlil njihovo zlobnost.

¹⁷ Zato jim boš rekel to besedo: ›Naj4[Žal 1,16; Žal 2,18; Jer 13,17] iz mojih oči tečejo solze ponoči in podnevi in naj ne prenehajo, kajti devica, hči mojega ljudstva je zlomljena z veliko uničenjem, z zelo bolečim udarcem.‹« ¹⁸ Če grem naprej na polje, potem glej, umorjeni z mečem! Če vstopim v mesto, potem glej, tisti, ki so bolni od lakote! Da, prerok in duhovnik grestae[gresta…: ali, trgujeta zoper deželo in ljudje tega ne priznajo.]5[Jer 5,31] naokrog v deželo, ki je ne poznata. ¹⁹ Mar si popolnoma zavrnil Juda? Ali se je tvoji duši gnusil Sion? Zakaj si nas udaril in tam ni ozdravljenja za nas? Iskali smo mir,6[Jer 8,15] pa tam ni nič dobrega; in čas ozdravljenja, pa glej, stiska! ²⁰ Priznavamo, oh Gospod, našo zlobnost in krivičnost naših očetov, kajti grešili7[Ps 106,6; Dan 9,8] smo zoper tebe. ²¹ Ne preziraj nas zaradi svojega imena, ne osramoti prestola svoje slave. Spomni se, ne prelomi svoje zaveze z nami. ²² Je katerakoli izmed ničevosti poganov, ki lahko povzroči dež? Lahko nebo da nalive? Mar nisi ti, oh Gospod, naš Bog? Zato bomo čakali nate, ker si ti naredil vse te stvari.

Jer, 15. poglavje

¹ Potema[Okoli leta 601 pr. Kr.] mi je Gospod rekel: »Čeprav1[Ezk 14,14] bi pred menoj stala Mojzes2[2 Mz 32,11-14] in Samuel,3[1 Sam 7,9] vendar moj um ne bi mogel biti k temu ljudstvu. Vrzi jih iz mojega pogleda in naj gredo naprej. ² Zgodilo se bo, če ti rečejo: ›Kam naj gremo?‹ Potem jim boš rekel: ›Tako govori Gospod: ›Tisti,4[Jer 43,11; Zah 11,9] ki ste za smrt, k smrti; tisti, ki ste za meč, k meču; tisti, ki ste za lakoto, k lakoti in tisti, ki ste za ujetništvo, k ujetništvu.‹ ³ Nad njimi bom določil5[3 Mz 26,16] štiri vrste,‹b[vrste: hebr. družine.] govori Gospod: ›meč, da ubija in pse, da trgajo ter perjád neba in zemeljske živali, da požirajo in uničujejo. ⁴ § Naredilc[Naredil…: hebr. Predal jih bom za odstranjevanje v.] jim bom, da bodo odstranjeni6[5 Mz 28,25; Jer 24,9] v vsa kraljestva zemlje, zaradi Manáseja,7[2 Kr 21,11] sina Ezekíja, Judovega kralja, za to, kar je storil v Jeruzalemu. ⁵ Kajti kdo bo imel usmiljenje nad teboj, oh [prestolnica] Jeruzalem? Kdo te bo obžaloval? Kdo bo šel vstran, da te vpraša, kakod[kako…: hebr. o tvojem miru.] si? ⁶ Zapustila si me,‹ govori Gospod, ›umaknila si se nazaj. Zato bom zoper tebe iztegnil svojo roko in te uničil; izmučen sem od kesanja. ⁷ Vejál jih bom z vejálnikom v velikih vratih dežele; oropal jih bom otrók,e[otrók: ali, karkoli [jim] je ljubo.] uničil bom svoje ljudstvo, ker se niso vrnili iz svojih poti. ⁸ Njihove vdove so mi [številčno] narasle nad peskom morij. Zoper mater mladeničevf[mladeničev…: ali, mesta mladeniča plenjenja itd, ali, in mladeniča.] sem nadnje opoldan privedel plenitelja. Storil sem mu, da je nenadoma padel nanjo in strahote so padle nad mesto. ⁹ 8[Am 8,9] Tista, ki jih je rodila sedem, peša. Izročila je duha. Njeno sonce je zašlo, medtem ko je bil še dan. Bila je osramočena in zmedena. Preostanek izmed njih bom izročil meču pred njihovimi sovražniki,‹« govori Gospod.

¹⁰ 9[Job 3,1-3; Jer 20,14-18] »Gorje meni, moja mati, da si me rodila, človeka prepira in človeka spora celotni zemlji! Niti nisem posojal za obresti niti mi ljudje niso posojali za obresti, vendar me vsakdo izmed njih preklinja.« ¹¹ § Gospod je rekel: »Resnično, dobro bo s tvojim preostankom. Resnično, naredilg[naredil…: ali, zate bom rotil sovražnika.] bom, da bo sovražnik dobro ravnal s teboj v času zla in v času stiske. ¹² Se bo železo zlomilo, severno železo in jeklo? ¹³ Tvoje imetje in tvoje zaklade bom izročil v plen10[Jer 17,3] brez cene in to za vse tvoje grehe, celo na vseh tvojih mejah. ¹⁴ Storil ti bom, da v deželo, ki je ne poznaš, preideš s svojimi sovražniki. Kajti ogenj11[5 Mz 32,22] je vnet v moji jezi, ki bo gorel na vas.«

¹⁵ Oh Gospod, ti veš. Spomni se me in me obišči in me maščuj nad mojimi preganjalci. V svoji potrpežljivosti me ne odvzemi proč. Védi, da sem zaradi tebe trpel grajo. ¹⁶ Tvoje besede so bile najdene in sem jih jedel,12[Ezk 3,1-3; Raz 10,9-10] in tvoja beseda mi je bila radost in veselje mojega srca, kajti imenovanh[imenovan…: hebr. tvoje ime je klicano nad menoj.] sem po tvojem imenu, oh Gospod, Bog nad bojevniki. ¹⁷ Nisem sedel v zboru zasmehovalcev niti se nisem razveseljeval; sam sem sedel zaradi tvoje roke, kajti napolnil si me z ogorčenjem. ¹⁸ Zakaj je moja bolečina13[Jer 30,15] neprestana in moja rana, ki odklanja biti ozdravljena, nezaceljiva? Ali mi hočete biti vsi skupaj kakor lažnivec in kakor vode, ki odpovedo?i[odpovedo: hebr. niso gotove?]

¹⁹ Zato tako govori Gospod: »Če se spreobrneš, potem te bom ponovno privedel in boš stal pred menoj. Če odvzameš dragoceno iz hudobnega, boš kakor moja usta. Oni naj se vrnejo k tebi, toda ti se ne vrni k njim. ²⁰ Temu ljudstvu te bom naredil za ograjen bronasti zid.14[Jer 1,18; Jer 6,27] Borili se bodo zoper tebe, toda ne bodo prevladali15[Jer 20,11] zoper tebe, kajti jaz sem s teboj, da te rešim in da te osvobodim,‹ govori Gospod. ²¹ ›Rešil te bom iz roke zlobnega in odkupil te bom iz roke strašnega.‹«

Jer, 16. poglavje

¹ Gospodovaa[Okoli leta 601 pr. Kr.] beseda je prav tako prišla k meni, rekoč: ² »Ne boš si vzel žene niti na tem kraju ne boš imel sinov ali hčerá. ³ Kajti tako govori Gospod glede sinov in glede hčerá, ki so rojeni na tem kraju in glede njihovih mater, ki so jih nosile in glede njihovih očetov, ki so jih spočeli v tej deželi: ⁴ ›Umrli bodo bolečih smrti;1[Jer 15,2] ne bodo objokovani2[Jer 25,33] niti ne bodo pokopani, temveč bodo kakor gnoj na obličju zemlje; z mečem in lakoto bodo použiti in njihova trupla3[Jer 7,33; Jer 34,20; [Ps 83,10]] bodo hrana za perjád neba in za živali na polju.‹ ⁵ Kajti tako govori Gospod: ›Ne vstopi v hišo žalovanjab[žalovanja: ali, žalovalnega praznovanja.] niti ne pojdi, da žaluješ niti da jih objokuješ, kajti svoj mir sem odvzel od tega ljudstva,‹ govori Gospod, ›celó ljubečo skrbnost in usmiljenja. ⁶ Tako veliki, kakor majhni bodo umirali v tej deželi. Ne bodo pokopani, niti ljudje ne bodo žalovali za njimi, niti se rezali, niti se ne bodo zaradi njih naredili plešaste. ⁷ § Niti sec[se…: ali, zanje ne bodo lomili kruha.] zanje ljudje ne bodo trgali4[3 Mz 19,28; 5 Mz 14,1; Ezk 24,17; [Oz 9,4]] v žalovanju, da bi jih tolažili zaradi mrtvih; niti jim ljudje ne bodo dali čaše tolažbe, da bi pili za njihovega očeta ali za njihovo mater. ⁸ Prav tako ne boš šel v hišo praznovanja, da sediš z njimi, da bi jedel in pil. ⁹ Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Glej, povzročil bom,5[Iz 24,7-12; Jer 7,34; Jer 25,10] da iz tega kraja, v vaših očeh in v vaših dneh, izgine glas smeha, glas veselja, glas žénina in glas neveste.

¹⁰ In zgodilo se bo, ko6[Jer 5,19; Jer 13,22] boš temu ljudstvu pokazal vse te besede in ti bodo rekli: ›Zakaj je Gospod proglasil vso to veliko zlo zoper nas? Ali kaj je naša krivda? Ali kakšen je naš greh, ki smo ga zagrešili zoper Gospoda, svojega Boga?‹ ¹¹ Potem jim boš rekel: ›Zato, ker so me vaši očetje zapustili,‹ govori Gospod›in so hodili za drugimi bogovi, jim služili in jih oboževali, mene pa zapustili in se niso držali moje postave. ¹² Vi pa ste storili slabše7[Jer 7,26] kakor vaši očetje. Kajti glejte, hodite vsakdo za zamislijod[zamislijo: ali, trmoglavostjo.] svojega zlobnega srca, da mi ne bi prisluhnili. ¹³ Zato8[5 Mz 4,27; 5 Mz 28,64-65] vas bom vrgel iz te dežele v deželo, ki je ne poznate niti vi niti vaši očetje in tam boste podnevi in ponoči služili drugim bogovom, kjer vam ne bom pokazal nobene naklonjenosti.

¹⁴ Zato glejte, prihajajo dnevi,‹9[Jer 23,7-8] govori Gospod, ›da ne bo več rečeno: ›Gospod živi, ki je privedel Izraelove otroke gor iz egiptovske dežele,‹e[Se pravi preko Rdečega morja do Sinajske gore v Arabiji in do vstopa v obljubljeno deželo.] ¹⁵ temveč: ›Gospod živi, ki je Izraelove otroke privedel iz severne dežele in iz vseh dežel, kamor jih je pregnal,‹ in ponovno jih bom privedel v njihovo deželo, ki sem jo dal njihovim očetom.f[Od leta 1948 je Izrael ponovno narod na zemlji.]

¹⁶ Glej, poslal bom po mnogo ribičev,‹ govori Gospod›in lovili jih bodo in za njimi bom poslal mnogo lovcev in lovili jih bodo iz vsake gore in iz vsakega hriba in iz skalnih lukenj. ¹⁷ Kajti moje oči10[Job 34,21; Prg 5,21; Jer 32,19] so na vseh njihovih poteh, niso skrite pred mojim obrazom niti njihova krivičnost ni skrita pred mojimi očmi. ¹⁸ Najprej bom dvojno poplačal njihovo krivičnost in njihov greh zato, ker so omadeževali mojo deželo, mojo dediščino so napolnili s trupli svojih ostudnih in gnusnih stvari.‹« ¹⁹ Oh Gospod, moja moč, moja trdnjava in moje zatočišče v dnevu stiske, pogani bodo prišli k tebi od koncev zemlje in bodo rekli: »Zagotovo so naši očetje podedovali laži, ničevost in stvari, v katerih ni koristi. ²⁰ Ali si bo človek delal bogove in le-ti11[Jer 2,11] niso bogovi? ²¹ »Zato, glej, tokrat bom naredil, da bodo vedeli. Naredil jim bom, da bodo spoznali mojo roko in mojo moč in vedeli bodo, da je moje ime Gospod.«g[Gospod: ali, Jahve.]

Jer, 17. poglavje

¹ »Judov greh je zapisan z železnim peresom1[Job 19,24] in z diamantnoa[diamantno…: hebr. diamantnim žebljem.] konico. Ta je vrezan na ploščo njihovega srca in na rogove vaših oltarjev, ² medtem ko se njihovi otroci spominjajo njihovih oltarjev in njihovih ašer2[Sod 3,7; Iz 1,29] pri zelenih drevesih na visokih hribih. ³ § Oh moja gora na polju, tvoje imetje in vse tvoje zaklade bom3[Jer 15,13] izročil v plen in tvoje visoke kraje zaradi greha, po vseh tvojih mejah. ⁴ Ti pa, celo tib[ti…: hebr. v sebi.] sam, boš odpravljen od svoje dediščine, ki sem ti jo dal in naredil ti bom, da služiš svojim sovražnikom v deželi, ki je ne poznaš, kajti zanetili ste ogenj v moji jezi, ki bo gorel na veke.«

⁵ Tako govori Gospod: »Preklet bodi človek, ki zaupa v moža in postavlja osebo [za] svoj laket in katerega srce odhaja od Gospoda. ⁶ Kajti podoben bo brinu v pustinji in ne bo videl, ko prihaja dobro, temveč bo naselil izsušene kraje v divjini, v slani in nenaseljeni deželi. ⁷ 4[Ps 2,12; Ps 34,10; Ps 125,1; Prg 16,20; Iz 30,18] Blagoslovljen je človek, ki zaupa v Gospoda in čigar upanjec[upanje: hebr. zatočišče.] je v Gospodu. ⁸ Kajti on bo kakor5[Ps 1,3] drevo, posajeno ob vodah in ki razširja svoje korenine ob reki in ne bo videlo, ko prihaja vročina, temveč bo njegovo listje zeleno; v sušnemd[sušnem…: ali, letu omejitve.] letu ne bo zaskrbljeno niti ne bo prenehalo rojevati sadu.

⁹ Srce je varljivo nad vsemi stvarmi in obupno zlobno. Kdo ga lahko spozna? ¹⁰ Jaz, Gospod, preiskujem6[1 Sam 16,7; Ps 7,9; Jer 11,20; Jer 20,12] srce, jaz preizkušam notranjost, celó da vsakemu človeku dam glede na njegove poti in glede na sad njegovih dejanj. ¹¹ Kakor jerebica sedie[sedi…: ali, zbira mladiče, ki jih ni izvalila.] na jajcih, ki jih ni znesla, tako tisti, ki pridobiva bogastva, pa ne po pravici, jih bo zapustil v sredi svojih dni in ob svojem koncu bo bedak.«

¹² Veličasten visok prestol od začetka je prostor našega svetišča. ¹³ Oh Gospod, Izraelovo upanje, vsi,7[Iz 1,28] ki te zapustijo, bodo osramočeni in tisti, ki odidejo od mene, bodo zapisani v zemljo, ker so zapustili Gospoda, studenec8[Jer 2,13] živih vodá. ¹⁴ Ozdravi me, oh Gospod in jaz bom ozdravljen, reši me in jaz bom rešen, kajti ti si moja hvala.

¹⁵ Glej, pravijo mi: »Kje9[Iz 5,19] je beseda od Gospoda? Naj ta sedaj pride.« ¹⁶ Kar se mene tiče, nisem hitel pred tem, da bi bil pastir, daf[da…: hebr. za teboj.] ti sledim. Niti10[Jer 1,4-10] si nisem želel dneva, polnega gorja; ti veš. To, kar je prišlo iz mojih ustnic, je bilo pred teboj pravilno. ¹⁷ Ne bodi mi strahota. Ti si moje upanje v dnevu zla. ¹⁸ 11[Ps 35,4; Ps 40,15] Naj bodo zbegani [tisti], ki me preganjajo, toda jaz naj ne bom zbegan. Naj bodo zaprepadeni, toda jaz naj ne bom zaprepaden. Nanje privedi dan zla in jihg[jih…: hebr. zlomi jih z dvojnim prelomom.] uniči12[Jer 11,20] z dvojnim uničenjem.

¹⁹ Tako mi je rekel Gospod: »Pojdi in stoj v velikih vratih otrók ljudstva, pri katerih Judovi kralji vstopajo in pri katerih gredo ven in v vseh jeruzalemskih velikih vratih ²⁰ in jim reci: ›Poslušajte Gospodovo besedo, vi Judovi kralji in ves Juda in vsi prebivalci Jeruzalema, ki vstopate pri teh velikih vratih. ²¹ Tako govori Gospod: ›Pazite13[Neh 13,19] nase in na šabatni dan ne prenašajte nobenega bremena niti tega ne prinašajte noter pri jeruzalemskih velikih vratih. ²² Niti ne prinašajte bremena iz svojih hiš na šabatni dan niti ne počnite nobenega dela, temveč posvečujte šabatni dan, kakor sem zapovedal14[2 Mz 20,8; 2 Mz 23,12; 2 Mz 31,13; Ezk 20,12] vašim očetom. ²³ Toda niso ubogali niti niso nagnili svojega ušesa, temveč so otrdili svoj vrat, da ne bi niti slišali niti prejeli poučevanja. ²⁴ In zgodilo se bo, če mi boste marljivo prisluhnili,‹ govori Gospod, ›da ne prinašate nobenega bremena skozi velika vrata tega mesta na šabatni dan, temveč posvečujete šabatni dan, da v tem [dnevu] ne delate nobenega dela, ²⁵ 15[Jer 22,4] potem bodo tam, v velika vrata tega mesta, vstopali kralji in princi, sedèč na Davidovem prestolu, jahajoč na bojnih vozovih in konjih, oni in njihovi princi, Judovi možje in prebivalci Jeruzalema; in to mesto bo ostalo na veke. ²⁶ Prišli bodo iz Judovih mest in iz krajev okoli Jeruzalema in iz Benjaminove dežele in ravnine in z gorá in iz juga, prinašajoč žgalne daritve, klavne daritve, jedilne daritve in kadilo ter prinašajoč daritve hvale v Gospodovo hišo. ²⁷ Toda če mi ne boste prisluhnili, da posvečujete šabatni dan in da ne nosite bremena, celo ko vstopate pri jeruzalemskih velikih vratih na šabatni dan, potem bom zanetil ogenj v njegovih velikih vratih in ta bo požrl jeruzalemske palače in ne bo pogašen.‹«

Jer, 18. poglavje

¹ Beseda,a[Okoli leta 605 pr. Kr.] ki je prišla Jeremiju od Gospoda, rekoč: ² »Vstani in pojdi dol k lončarjevi hiši in tam ti bom naredil, da boš slišal moje besede.« ³ Potem sem odšel dol k lončarjevi hiši in glej, izdeloval je delo na kolesih.b[kolesih: ali, okvirjih, ali, sedežih.] ⁴ Posoda, ki jo je naredil izc[iz…: ali, je bila iznakažena, kakor ilo.] ila je bila iznakažena v lončarjevi roki. Tako jed[je…: hebr. se je vrnil in naredil itd.] še enkrat naredil drugo posodo, kakor se je lončarju zdelo dobro, da jo naredi. ⁵ Potem je k meni prišla Gospodova beseda, rekoč: ⁶ »Oh Izraelova hiša, mar ne morem1[Iz 45,9; Rim 9,20-21] narediti z vami kakor ta lončar?« govori Gospod. »Glejte, kakor je ilo v lončarjevi roki, tako ste vi v moji roki, oh Izraelova hiša. ⁷ V nekem trenutku bom govoril glede naroda in glede kraljestva, da ga izruvam,2[Jer 1,10] poderem in uničim. ⁸ Če [pa] se ta narod, zoper katerega sem proglasil, obrne od svojega zla, se bom3[Jona 3,10] pokesal od zla, ki sem jim ga mislil storiti. ⁹ V kakšnem trenutku bom govoril glede naroda in glede kraljestva, da ga zgradim in zasadim. ¹⁰ Če [pa] dela zlo v mojih očeh, da ne uboga mojega glasu, potem se bom pokesal dobrega, s katerim sem rekel, da bi jim koristil.

¹¹ Zdaj torej pojdi, govôri Judovim možem in prebivalcem Jeruzalema, rekoč: ›Tako govori Gospod; ›Glejte, zoper vas oblikujem zlo in zoper vas naklepam naklep. Torej se vrnite,4[2 Kr 17,13; Jer 7,3; Jer 25,5; Jer 35,15] vsakdo iz svoje hudobne poti in naredite svoje poti in svoja dejanja dobra.‹« ¹² Rekli so: »Tam5[Jer 2,25] ni nobenega upanja, temveč bomo hodili po svojih naklepih in vsakdo izmed nas bo počel zamisel svojega zlega srca.« ¹³ Zato tako govori Gospod: »Vprašajte6[Jer 2,10-13; [Jer 5,30]] torej med pogani, kdo je slišal takšne stvari. Izraelova devica je storila zelo strašno stvar. ¹⁴ Mar bo človek zapustil libanonskie[libanonski…: hebr. moja polja za skalo, ali za sneg iz Libanona. Mar bodo tekoče vode zapuščene zaradi tujih hladnih voda?] sneg,7[Jer 2,13] ki prihaja iz skalnega kraja? Mar bodo hladne tekoče vode, ki prihajajo iz drugega kraja, usahnile? ¹⁵ Ker me je moje ljudstvo pozabilo8[Jer 17,13] so zažigali kadilo ničnostim in le-ti so jim storili, da se spotikajo na svojih poteh od starodavnih9[Jer 6,16] stezá, da hodijo po stezáh, na poti, ki ni nasuta, ¹⁶ da naredijo svojo deželo zapuščeno10[Jer 19,8; Jer 49,13; Jer 50,13] in neprestan posmeh; vsak, kdor gre tam mimo, bo osupel in bo zmajeval z glavo. ¹⁷ Pred sovražnikom jih bom razkropil kakor z vzhodnim vetrom; pokazal jim bom hrbet in ne obraza, na dan njihove katastrofe.«

¹⁸ Potem so rekli: »Pridite in naklepajmo naklepe zoper Jeremija; kajti11[Mal 2,7] postava ne bo izginila od duhovnika, niti nasvet od modrega, niti beseda od preroka. Pridite in udarimo ga zf[z…: ali, zaradi jezika.] jezikom in ne dajmo pozornosti katerikoli izmed njegovih besed.« ¹⁹ Nakloni mi pozornost, oh Gospod in prisluhni glasu tistih, ki se pričkajo z menoj. ²⁰ Mar bo zlo poplačilo za dobro? Kajti izkopali so jamo za mojo dušo. Spomni se, da sem stal pred teboj, da govorim dobro zanje in da odvrnem tvoj bes od njih. ²¹ Zato njihove otroke izroči lakoti in njihovog[njihovo…: hebr. izlij jih ven.] kri izlij12[Ps 109,9-20] s silo meča; in naj bodo njihove žene oropane svojih otrók in bodo vdove; in naj bodo njihovi možje usmrčeni; naj bodo njihovi mladeniči v bitki umorjeni z mečem. ²² Naj bo krik slišan od njihovih hiš, ko boš nadnje nenadoma privedel krdelo, kajti izkopali so jamo, da bi me ujeli in skrili pasti za moja stopala. ²³ Vendar, Gospod, ti poznaš vse njihove namere zoper mene, dah[da…: hebr. za smrt.] me ubijejo. Ne odpusti njihove krivičnosti niti njihovega greha ne izbriši pred svojim pogledom, temveč naj bodo zrušeni pred teboj; tako postopaj z njimi v času svoje jeze.

Jer, 19. poglavje

¹ Takoa[Okoli leta 605 pr. Kr.] govori Gospod: »Pojdi in dobi si lončarjev vrč in vzemi od starcev izmed ljudstva in od starcev izmed duhovnikov; ² in pojdi naprej v dolino sina Hinómovega, ki je pri vhodu vzhodnihb[vzhodnih: hebr. sončnih.] velikih vrat in tam razglasi besede, ki ti jih bom povedal ³ in reci: ›Poslušajte besedo od Gospoda, oh Judovi kralji in prebivalci Jeruzalema: ›Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Glejte, privedel bom zlo nad ta kraj, kdorkoli bo slišal o njem, mu bo v ušesih zvenelo.1[1 Sam 3,11; 2 Kr 21,12] ⁴ Ker so me zapustili in odtujili ta kraj in na njem zažigali kadilo drugim bogovom, ki jih niti oni niti njihovi očetje niti Judovi kralji niso poznali in so ta kraj napolnili s krvjo nedolžnih; ⁵ zgradili so tudi Báalove visoke kraje, da svoje sinove sežigajo z ognjem za žgalne daritve Báalu, česar2[Jer 7,31-32] jim nisem zapovedal niti tega nisem govoril niti mi to ni prišlo na um. ⁶ Zato, glejte, pridejo dnevi,‹ govori Gospod, ›ko se ta kraj ne bo več imenoval Tofet niti Dolina sina Hinómovega, temveč Dolina pokola. ⁷ Nasvet Juda in Jeruzalema bom na tem kraju naredil prazen in naredil jim bom, da padejo pod mečem pred svojimi sovražniki in po rokah tistih, ki jim strežejo po življenju. Njihova trupla3[Jer 16,4; Jer 7,33] bom izročil, da bodo hrana perjádi neba in zemeljskim zverem. ⁸ To mesto bom naredil zapuščeno4[Jer 18,16; Jer 49,13; Jer 50,13] in sikanje. Vsak, kdor bo šel mimo, bo osupel in sikal zaradi vseh njegovih nadlog. ⁹ Naredil jim bom, da jedo meso5[3 Mz 26,29; 5 Mz 28,53; Žal 4,10] svojih sinov in meso svojih hčerá in vsak bo jedel meso svojega prijatelja, v obleganju in strogosti, s katero jih bodo stisnili njihovi sovražniki in tisti, ki jim strežejo po življenju.

¹⁰ Potem boš razbil vrč pred očmi mož, ki gredo s teboj ¹¹ in jim boš rekel: ›Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Celo tako bom zlomil to ljudstvo in to mesto, kakor nekdo razbija lončarjevo posodo, da ne more biti narejenac[narejena…: hebr. ozdravljena.] ponovno cela. Pokopavali6[Jer 7,32] jih bodo v Tofetu, dokler ne bo nobenega prostora za pokop. ¹² Tako bom storil temu kraju,‹ govori Gospod›in njegovim prebivalcem in to mesto bom naredil celó kot Tofet. ¹³ Hiše Jeruzalema in hiše Judovih kraljev bodo omadeževane kakor kraj Tofet, zaradi vseh hiš, na čigar strehah7[Jer 32,29] so zažigali kadilo vsej vojski neba in izlivali pitne daritve drugim bogovom.‹« ¹⁴ Potem je iz Tofeta prišel Jeremija, kamor ga je poslal Gospod, da prerokuje. Stopil je na dvor Gospodove hiše in vsemu ljudstvu rekel: ¹⁵ »Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Glejte, nad to mesto in nad vse njegove kraje bom privedel vse zlo, ki sem ga proglasil zoper njega, ker so otrdili svoje vratove, da ne bi slišali mojih besed.«

Jer, 20. poglavje

¹ Toreja[Okoli leta 605 pr. Kr.] Pašhúr, Imêrjev1[1 Krn 24,14] sin, duhovnik, ki je bil tudi glavni voditelj v Gospodovi hiši, je slišal, da je Jeremija prerokoval te stvari. ² Potem je Pašhúr udaril preroka Jeremija in ga vtaknil v klade, ki so bile pri Benjaminovih visokih velikih vratih, ki so bila pri Gospodovi hiši. ³ Naslednji dan se je pripetilo, da je Pašhúr privedel Jeremija iz klad. Potem mu je Jeremija rekel: » Gospod tvojega imena ne imenuje Pašhúr, temveč Magor misabib.b[Magor misabib: to je, Strah vsenaokrog.] ⁴ Kajti tako govori Gospod: ›Glej, naredil te bom za strahoto tebi in vsem tvojim prijateljem. Ti bodo padli pod mečem svojih sovražnikov in tvoje oči bodo to gledale in celotnega Juda bom izročil v roko babilonskega kralja in ta jih bo odvedel ujete v Babilon in jih umoril z mečem. ⁵ Poleg tega bom2[2 Kr 20,17] izročil vso moč tega mesta, ves njegov trud, vse njegove dragocene stvari in vse zaklade Judovih kraljev bom dal v roko njihovih sovražnikov, ki jih bodo oplenili, jih vzeli in jih odnesli v Babilon. ⁶ Ti, Pašhúr in vsi, ki prebivate v tvoji hiši, boste šli v ujetništvo. Prišel boš v Babilon in tam boš umrl in tam boš pokopan, ti in vsi tvoji prijatelji, katerim si prerokoval laži.‹«

⁷ Oh Gospod, zavedel si me in bil sem zaveden.c[zaveden: ali, premamljen.] Močnejši si kakor jaz in si prevladal. Vsak dan sem v posmeh, vsakdo me zasmehuje. ⁸ Kajti odkar sem govoril, sem klical, razglašal nasilje in plen, ker mi je bila Gospodova beseda vsak dan narejena [v] grajo in posmeh. ⁹ Potem sem rekel: »Ne bom ga omenjal niti ne bom več govoril v njegovem imenu.« Toda njegova beseda je bila v mojem srcu kakor goreč3[Ps 39,3] ogenj, zaprta v mojih kosteh, jaz pa sem bil izmučen od prizanašanja in nisem4[Job 32,18-20] mogel zdržati.

¹⁰ Kajti slišal sem psovanje mnogih, strah na vsaki strani. »Ovadite,« so rekli »in ovadili bomo.« Vsid[Vsi…: hebr. Vsak človek mojega miru je opazoval.] moji znanci so opazovali moje oklevanje, rekoč: »Morda bo premamljen in bomo prevladali zoper njega in svoje maščevanje bomo izvedli nad njim.« ¹¹ Toda Gospod je z menoj kakor mogočen strahovitež. Zato5[Jer 17,18; Jer 15,20] se bodo moji preganjalci spotaknili in ne bodo prevladali. Silno bodo osramočeni, kajti ne bodo uspeli. Njihova večna6[Jer 23,40] zmeda ne bo nikoli pozabljena. ¹² Toda, oh Gospod nad bojevniki, ki preizkušaš7[Jer 11,20; Jer 17,10] pravične in vidiš notranjosti in srce, naj vidim tvoje maščevanje na njih, kajti tebi sem odprl svojo pravdo. ¹³ Prepevajte Gospodu, hvalite Gospoda, kajti dušo ubogega je osvobodil pred roko hudodelcev.

¹⁴ Preklet bodi dan, na katerega sem bil rojen. Naj ne bo blagoslovljen dan, na katerega me je moja mati rodila. ¹⁵ 8[Job 3,3; Jer 15,10] Preklet bodi človek, ki je prinesel novice mojemu očetu, rekoč: »Fantek se ti je rodil,« in ga tako naredil zelo veselega. ¹⁶ Naj bo ta človek kakor mesta, ki jih je Gospod razdejal9[1 Mz 19,25] in se ni pokesal. Naj sliši jok zjutraj in vriskanje opoldan, ¹⁷ ker me ni usmrtil od maternice; ali da bi bila moja mati moj grob in njena maternica vedno obilnae[obilna: hebr. noseča.] z menoj. ¹⁸ 10[Job 3,20] Zakaj sem prišel ven iz maternice, da vidim trud in bridkost, da bi bili moji dnevi použiti s sramoto?

Jer, 21. poglavje

¹ Beseda,a[Okoli leta 589 pr. Kr.] ki je prišla Jeremiju od Gospoda, ko je kralj Sedekíja k njemu poslal Malkijájevega sina Pašhúrja in duhovnika Cefanjája, Maasejájevega sina, rekoč: ² »Poizvedi, prosim te za nas od Gospoda, kajti babilonski kralj Nebukadnezar pripravlja vojno zoper nas; če bo tako, da bo Gospod postopal z nami glede na vsa njegova čudovita dela, da bo ta lahko odšel od nas.«

³ Potem jim je Jeremija rekel: »Tako boste rekli Sedekíju: ⁴ ›Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Glejte, nazaj bom obrnil bojna orožja, ki so v vaših rokah, s katerimi se borite zoper babilonskega kralja in zoper Kaldejce, ki vas oblegajo zunaj obzidij in jih zbral v sredi tega mesta. ⁵ Jaz sam se bom z iztegnjeno1[2 Mz 6,6] roko boril proti vam in z močnim laktom, celó v jezi in v razjarjenosti in v velikem besu. ⁶ Udaril bom prebivalce tega mesta, tako človeka kakor žival. Umrli bodo od velike kužne bolezni. ⁷ Potem,‹ govori Gospod, ›bom izročil Judovega kralja Sedekíja in njegove služabnike in ljudstvo in tiste, ki so preostali v tem mestu od kužne bolezni, od meča in od lakote, v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in v roko njihovih sovražnikov in v roko tistih, ki jim strežejo po življenju in ta jih bo udaril z ostrino meča; ne bo jim prizanesel niti ne bo imel sočutja niti usmiljenja.

⁸ Temu ljudstvu boš rekel: ›Tako govori Gospod: ›Glejte, pred vas sem postavil pot življenja in pot smrti. ⁹ Kdor2[Jer 38,2] ostaja v tem mestu, bo umrl pod mečem, od lakote in od kužne bolezni. Toda kdor gre ven in pobegne h Kaldejcem, ki vas oblegajo, bo živel in mu bo njegovo življenje za3[Jer 39,18; Jer 45,5] plen. ¹⁰ Kajti svoj obraz sem naravnal zoper to mesto v zlo in ne v dobro,‹ govori Gospod; ›le-to bo dano v roko babilonskega kralja in požgal ga bo z ognjem.‹

¹¹ Glede hiše Judovega kralja reci: ›Poslušajte Gospodovo besedo: ¹² ›Ohb[Okoli leta 609 pr. Kr.] Davidova hiša,‹ tako govori Gospod: ›Izvršujtec[Izvršujte: hebr. Sodite.]4[Jer 22,2-3] sodbo zjutraj in osvobodite tega, ki je oplenjen, iz roke zatiralca, da ne bi moja razjarjenost odšla ven kakor ogenj in gorela, da tega nihče ne more pogasiti zaradi zla vaših početij. ¹³ Glej, jaz sem zoper tebe, oh prebivalecd[prebivalec: hebr. prebivalka.] doline in skala ravnine,‹ govori Gospod, ›ki praviš: ›Kdo bo prišel dol zoper nas? Ali kdo bo vstopil v naša prebivališča?‹ ¹⁴ Toda kaznovale[kaznoval: hebr. na vas bom obiskal.] vas bom glede na sad5[Prg 1,31] vaših dejanj,‹ govori Gospod›in jaz bom vnel ogenj v njegovem gozdu in ta bo požrl vse stvari naokoli njega.‹«

Jer, 22. poglavje

¹ Takoa[Okoli leta 609 pr. Kr.] govori Gospod: »Pojdi dol k hiši Judovega kralja in tam spregovori to besedo ² in reci: ›Poslušaj besedo od Gospoda, oh Judov kralj, ki sediš na Davidovem prestolu, ti in tvoji služabniki in tvoje ljudstvo, ki vstopate pri teh velikih vratih. ³ Tako govori Gospod: ›Izvršujte1[Jer 21,12] sodbo in pravičnost ter oplenjenega osvobodite iz roke zatiralca. Ne delajte napačno, ne delajte nasilja tujcu [niti] osirotelemu niti vdovi niti ne prelivajte nedolžne krvi na tem kraju. ⁴ Kajti če zares storite to stvar, potem2[Jer 17,25] bodo tam, pri velikih vratih te hiše, vstopali kralji, sedèči nab[na…: hebr. za Davidom na njegovem.] Davidovem prestolu, jahajoči na bojnih vozovih in na konjih, on, njegovi služabniki in njegovo ljudstvo. ⁵ Toda če ne boste poslušali teh besed, prisežem pri sebi,‹ govori Gospod, ›da bo ta hiša postala opustošenje.‹ ⁶ Kajti tako govori Gospod kraljevi hiši Juda: ›Ti si mi Gileád in glava Libanona, vendar te bom zagotovo spremenil [v] divjino in mesta, ki niso naseljena. ⁷ Zoper tebe bom pripravil uničevalce, vsakogar s svojimi orožji. Posekali bodo tvoje izbrane cedre in jih vrgli v ogenj. ⁸ Številni narodi bodo šli mimo tega mesta in vsak človek bo rekel svojemu sosedu: ›Zakaj3[5 Mz 29,24; 1 Kr 9,8] je Gospod tako storil temu velikemu mestu?‹ ⁹ Potem bodo odgovorili: ›Ker so zapustili zavezo Gospoda, svojega Boga in oboževali druge bogove ter jim služili.‹

¹⁰ Ne jokajte za mrtvim niti ga ne objokujte, temveč boleče jokajte za tistim, ki gre proč, kajti ne bo se več vrnil niti ne bo videl svoje domače dežele. ¹¹ Kajti tako govori Gospod glede Jošíjevega sina Šalúma, Judovega kralja, ki je zakraljeval namesto svojega očeta Jošíja, ki je odšel iz tega kraja: ›Tja se ne bo več vrnil,‹ ¹² temveč bo umrl na kraju, kamor so ga odvedli v ujetništvo in ne bo več videl te dežele.

¹³ Gorje tistemu,4[3 Mz 19,13; 5 Mz 24,14-15; Hab 2,9-11] ki svojo hišo gradi z nepravičnostjo in svoje sobe s krivico; ki brez plačil uporablja pomoč svojega soseda in mu ne daje za njegovo delo; ¹⁴ ki pravi: ›Zgradil si bom široko hišo in velikec[velike: hebr. zračne.] sobe‹ in si izreže okna;d[okna: ali, moja okna.] in ta je obložena s cedrovino in pobarvana z živo rdečo. ¹⁵ Mar boš kraljeval, ker se zapiraše[zapiraš: hebr. tekmuješ, ponašaš.] s cedrovino? Mar ni tvoj oče jedel, pil, izvajal sodbo in pravico in je bilo potem dobro z njim? ¹⁶ Sodil je primer revnega in pomoči potrebnega; tedaj je bilo dobro z njim. Ali ni bilo to poznati mene?‹ govori Gospod. ¹⁷ Toda tvoje oči in tvoje srce sta zgolj za tvojo pohlepnost, za prelivanje nedolžne krvi, za zatiranje in za nasilje,f[nasilje: ali, vdor.] da ga počneš. ¹⁸ Zato tako govori Gospod glede Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja: ›Ne bodo žalovali za njim, rekoč: ›Ah, moj brat!‹ ali: ›Ah, sestra.‹ Ne bodo žalovali za njim, rekoč: ›Ah, gospod!‹ ali ›Ah, njegova slava!‹ ¹⁹ Pokopang[Okoli leta 599 pr. Kr.] bo s pokopom osla, povlečen in vržen bo naprej onkraj velikih vrat [prestolnice] Jeruzalem.

²⁰ §h[Okoli leta 599 pr. Kr.] Pojdi gor na Libanon in jokaj; povzdigni svoj glas v Bašánu in jokaj iz prehodov,i[prehodov: hebr. Abarím; onkraj, preko Jordana; gorovje v Jordaniji.] kajti vsi tvoji ljubimci so uničeni. ²¹ Govoril sem ti v tvojemj[tvojem…: hebr. tvojih uspevanjih.] uspevanju, toda praviš: ›Ne bom poslušala.‹ To je bil tvoj način od tvoje mladosti, da ne ubogaš mojega glasu. ²² Veter bo pojedel vse tvoje pastirje in tvoji ljubimci bodo šli v ujetništvo. Potem boš zagotovo osramočena in zbegana zaradi vse svoje zlobnosti. ²³ Oh prebivaleck[prebivalec…: hebr. prebivalka Libanona, ki delaš svoje gnezdo na cedrah, kako pomilovanja vredna.] Libanona, ki delaš svoje gnezdo na cedrah, kako pomilovanja vreden boš, ko pridejo nadte ostre bolečine, bolečina kakor ženski v porodnih mukah! ²⁴ Kakor jaz živim,‹ govori Gospod›čeprav bi bil Konija, sin Jojahína, Judovega kralja, za pečat na moji desnici, bi te vendar od tam izruval ²⁵ in te izročil v roko tistih, ki ti strežejo po življenju in v roko tistih, katerih obraza se bojiš, celo v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in v roko Kaldejcev. ²⁶ Vrgel te bom ven in tvojo mater, ki te je nosila, v drugo deželo, kjer nista bila rojena, in tam bosta umrla. ²⁷ Toda v deželo, kamor sel[se…: hebr. sta povzdignili svoj um, da bi se vrnili, tja se ne bosta vrnili.] želita vrniti, tja se ne bosta vrnila. ²⁸ Ali je ta mož Konija preziran, polomljen malik?m[malik: hebr. lončena posoda, ali, boleče delo, ali, ostra bolečina.] Ali je on posoda, v kateri ni zadovoljstva? Zakaj so izvrženi, on in njegovo seme in so vrženi v deželo, ki je ne poznajo?‹ ²⁹ Oh zemlja, zemlja, zemlja, poslušaj Gospodovo besedo.5[[Raz 12,16]] ³⁰ Tako govori Gospod: ›Zapiši tega moža brez otrók, moža, ki ne bo uspeval v svojih dneh, kajti noben mož iz njegovega semena ne bo uspeval, sedèč na Davidovem prestolu in ne bo več vladal v Judu.‹«

Jer, 23. poglavje

¹ »›Gorjea[Okoli leta 599 pr. Kr.]1[Ezk 34,2] pastirjem, ki uničujejo in razganjajo ovce mojega pašnika!‹ govori Gospod. ² Zato tako govori Gospod, Izraelov Bog, zoper pastirje, ki pasejo moje ljudstvo: ›Razkropili ste moj trop in jih odgnali proč in jih niste obiskovali. Glejte, na vas bom obiskal zlo vaših dejanj,‹ govori Gospod. ³ Zbral bom preostanek svojega tropa iz vseh dežel, kamor sem jih pognal in ponovno jih bom privedel k njihovim stajam; in bodo plodne in se množile. ⁴ Postavil bom pastirje2[Jer 3,15; Ezk 34,11-12] nad njimi, ki jih bodo pasli, in ne bodo se več bale niti bile prestrašene niti ne bodo trpele pomanjkanja,‹ govori Gospod.

⁵ ›Glej, prihajajo dnevi,‹3[Jer 33,14-15; Iz 4,2; Iz 40,11; Dan 9,24; Jn 1,45] govori Gospod›ko bom Davidu vzdignil pravično Mladikob[Mladiko: hebr. tsemach; kalček, poganjek ali vejica.] in Kralj bo vladal in uspeval in na zemlji bo izvajal sodbo in pravico. ⁶ 4[5 Mz 33,28-29] V njegovih dneh bo Juda rešen in Izrael bo varno prebival. To je njegovo ime, s katerim bo imenovan: GOSPOD, NAŠA PRAVIČNOST.c[GOSPOD…: hebr. Jahve–tsidkenu.] ⁷ Zato, glejte, prihajajo dnevi,‹5[Jer 16,14-15] govori Gospod, ›ko ne bodo več rekli: ›Gospod živi, ki je Izraelove otroke privedel gor iz egiptovske dežele,‹ ⁸ temveč ›Gospod živi, ki jih je privedel gor in ki je vodil seme Izraelove hiše iz severne dežele in iz vseh dežel, kamor sem jih pognal; in prebivali bodo v svoji deželi.‹«

⁹ Moje srce znotraj mene je zlomljeno zaradi prerokov, vse moje kosti se tresejo. Podoben sem pijanemu človeku in podoben človeku, ki ga je vino premagalo, zaradi Gospoda in zaradi besed njegove svetosti. ¹⁰ »Kajti dežela je polna zakonolomcev, kajti zaradi priseganjad[priseganja: ali, preklinjanja.] dežela žaluje. Prijetni kraji divjine so se posušili in njihovae[njihova…: ali, njihovo nasilje.] smer je zlo in njihova moč ni prava. ¹¹ Kajti tako prerok kakor duhovnik sta oskrunjena; da, v svoji hiši sem našel njuno zlobnost,« govori Gospod. ¹² Zato jim bo njihova pot kakor spolzke poti v temì, pognani bodo naprej in padli na njej, kajti zlo bom privedel nadnje, celó leto njihovega obiskanja,« govori Gospod. ¹³ Videl sem nespametnostf[nespametnost: hebr. absurdno stvar; hebr. neokusnost.] pri samarijskih prerokih. Prerokovali so pri Báalu in mojemu ljudstvu Izraelu povzročili, da zaide na kriva pota. ¹⁴ Tudi pri jeruzalemskih prerokih sem videl strašnog[strašno…: ali, umazanost.] stvar: zagrešujejo zakonolomstvo in hodijo v lažeh. Prav tako krepijo roke hudodelcem, da se nihče ne vrne od svoje zlobnosti. Vsi so mi kakor Sódoma6[Iz 1,9] in njeni prebivalci kakor Gomóra.« ¹⁵ Zato tako govori Gospod nad bojevniki glede prerokov: »Glej, hranil jih bom s pelinom in jih pripravil piti vodo iz žolča,7[Jer 8,14; Jer 9,15] kajti od jeruzalemskih prerokov je izšla oskrunjenosth[oskrunjenost: ali, hinavščina.] po vsej deželi.« ¹⁶ Tako govori Gospod nad bojevniki: »Ne poslušajte besed prerokov, ki vam prerokujejo. Delajo vas domišljave, govorijo videnje iz svojega srca in ne iz Gospodovih ust. ¹⁷ Tem, ki me prezirajo, nenehno pravijo:8[Jer 6,14; Jer 8,11; Ezk 13,10; Zah 10,2] ›GOSPOD je rekel: ›Imeli boste mir;‹‹ in vsakomur, ki hodi po zamislii[zamisli: ali, trmoglavosti.] svojega srca, pravijo: ›Nobeno zlo ne bo prišlo nad vas.« ¹⁸ Kajti kdo je stal na posvetovanjuj[posvetovanju: ali, skrivnem.] pri Gospodu in zaznal ter slišal njegovo besedo? Kdo je opazil njegovo besedo in jo slišal? ¹⁹ Glej, vrtinčast9[Jer 30,23] veter od Gospoda je v razjarjenosti šel naprej, celo bridek vrtinčast veter; ta bo bridko padel na glavo zlobnih. ²⁰ Jeza10[Jer 30,24] od Gospoda se ne bo vrnila, dokler ne izvrši in dokler ne izvede misli njegovega srca. V zadnjih dneh boste to popolno preudarili. ²¹ 11[Jer 14,14; Jer 27,15] Teh prerokov nisem pošiljal, vendar tečejo; nisem jim govoril, vendar so prerokovali. ²² Toda če bi stali na mojem posvetu in storili mojemu ljudstvu, da sliši moje besede, potem bi jih obrnili iz njihovih zlih poti in od zla njihovih početij. ²³ Ali sem jaz Bog pri roki,« govori Gospod »in ne Bog daleč proč? ²⁴ Ali se lahko kdo skrije12[Ps 139,7; Am 9,2-3] na skrivnih krajih, da bi ga jaz ne videl?« govori Gospod. »Mar ne napolnjujem neba in zemlje?« govori Gospod. ²⁵ »Slišal sem kaj so rekli preroki, ki v mojem imenu prerokujejo laži, rekoč: ›Sanjalo se mi je, sanjalo se mi je.‹ ²⁶ Doklej bo to v srcu prerokov, ki prerokujejo laži? Da, oni so preroki prevare svojega srca; ²⁷ ki mislijo, da bi mojemu ljudstvu naredili, da pozabi13[Sod 3,7; Sod 8,33] moje ime s svojimi sanjami, ki jih oni govorijo vsak mož svojemu sosedu, kakor so njihovi očetje pozabili moje ime zaradi Báala. ²⁸ Prerok, kik[ki…: hebr. s katerim so.] ima sanje, naj ta pripoveduje sanje in kdor ima mojo besedo, naj zvesto govori mojo besedo. Kaj je plevel v primerjavi s pšenico?« govori Gospod. ²⁹ » Mar ni moja beseda kakor ogenj?« govori Gospod, »in kakor kladivo, ki razbija skalo na koščke? ³⁰ Zato glej, jaz14[5 Mz 18,20; Jer 14,14-15] sem zoper preroke,« govori Gospod, »ki kradejo moje besede, vsakdo od svojega soseda. ³¹ Glej, jaz sem zoper preroke,« govori Gospod, »ki uporabljajol[uporabljajo: ali, gladijo.] svoje jezike in govorijo: ›On pravi.‹ ³² § Glej, jaz sem zoper tiste, ki prerokujejo lažne sanje,« govori Gospod » in jih pripovedujejo in mojemu ljudstvu povzročajo, da s svojimi lažmi in s svojo lahkomiselnostjo zaide s svojih poti, vendar jih nisem jaz poslal niti jim zapovedal, zato sploh ne bodo koristili temu ljudstvu,« govori Gospod.

³³ »In ko te bo to ljudstvo ali prerok ali duhovnik, vprašalo, rekoč: ›Kaj je bremem[breme: hebr. izjava, ali, prerokovanje; možna sta oba pomena za isto hebrejsko besedo.] od Gospoda?‹ jim boš potem rekel: ›Kakšno breme? Jaz vas bom celo zapustil,‹« govori Gospod. ³⁴ »In kar se tiče preroka, duhovnika in ljudstva, ki bodo rekli: ›Breme od Gospoda,‹ jaz bom celo kaznovaln[kaznoval: hebr. obiskal.] tistega moža in njegovo hišo. ³⁵ Tako boste govorili vsak svojemu sosedu in vsak svojemu bratu: ›Kaj je Gospod odgovoril?‹ in ›Kaj je Gospod govoril?‹ ³⁶ Gospodovega bremena pa ne boste več omenjali, kajti vsakogar beseda bo njegovo breme, kajti sprevračali ste besede živega Boga, Gospoda nad bojevniki, našega Boga. ³⁷ Tako boš govoril preroku: ›Kaj ti je Gospod odgovoril?‹ in ›Kaj je rekel Gospod?‹ ³⁸ Toda ker pravite: ›Breme od Gospoda;‹« zato tako govori Gospod, »Ker pravite to besedo: ›Breme od Gospoda‹ in sem jaz poslal k vam, rekoč: ›Ne boste rekli: ›Breme od Gospoda;‹‹ ³⁹ zato glejte, jaz, celo jaz, vas bom popolnoma pozabil in zapustil vas in mesto, ki sem ga dal vam in vašim očetom in vas vrgel iz svoje prisotnosti, ⁴⁰ in nad vas bom privedel večno15[Jer 20,11] grajo in neprestano sramoto, ki ne bo pozabljena.«

Jer, 24. poglavje

¹ Gospod mi je pokazala[Okoli leta 598 pr. Kr.] in glej, dve košari fig sta bili postavljeni pred Gospodovim templjem, potem ko je babilonski kralj1[2 Kr 24,1; 2 Krn 36,10] Nebukadnezar odvedel ujetništvo Jehoníja, sina Jojakíma, Judovega kralja in Judove prince s tesarji in kovači iz Jeruzalema in jih privedel v Babilon. ² Ena košara je imela zelo dobre fige, celó kakor fige, ki so najprej zrele, druga košara pa je imela zelo nespodobne fige, ki se niso mogle jesti, takob[tako…: hebr. zaradi zaničevosti.] slabe so bile. ³ Potem mi je Gospod rekel: »Kaj vidiš Jeremija?« Rekel sem: »Fige, dobre fige, zelo dobre in slabe, zelo slabe, ki ne morejo biti pojedene, tako slabe so.«

⁴ Ponovno je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: ⁵ »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Podobno kot te dobre fige, tako bom priznal tiste,c[tiste…: hebr. ujetništvo.] ki so odvedeni v ujetništvo od Juda, ki sem jih poslal ven iz tega kraja, v deželo Kaldejcev, v njihovo dobro. ⁶ Kajti svoje oči bom naravnal nanje v dobro in jih ponovno privedel v to deželo. Pozidal jih bom in jih ne podiral, jih sadil in ne ruval. ⁷ Dal jim bom srce,2[5 Mz 30,2-6; Jer 32,39; Ezk 11,19; Ezk 36,26-27] da me spoznajo, da jaz sem Gospod. In oni bodo moje3[Jer 30,22; Jer 31,33; Jer 32,38] ljudstvo in jaz bom njihov Bog, kajti k meni se bodo vrnili s svojim celotnim srcem.

⁸ Kakor slabe fige,4[Jer 29,17] ki se ne morejo jesti, tako so slabe;‹ zagotovo tako govori Gospod: ›Tako bom izročil Judovega kralja Sedekíja, njegove prince in Jeruzalemov preostanek, ki preostane v tej deželi in tiste, ki prebivajo v egiptovski deželi. ⁹ Izročil jih bom, da bodo odstranjenid[odstranjeni: hebr. za odstranitev v vseh zemeljskih kraljestvih, ali, draženje v vseh zemeljskih kraljestvih.] v vsa zemeljska kraljestva, v njihovo škodo, da bodo graja in pregovor, zbadljivka in prekletstvo, na vseh krajih, kamor jih bom pognal. ¹⁰ Mednje bom poslal meč, lakoto in kužno bolezen, dokler ne bodo použiti iz dežele, ki sem jo dal njim in njihovim očetom.‹«

Jer, 25. poglavje

¹ Beseda,a[Leta 607 do konca 606 pr. Kr.] ki je prišla Jeremiju glede vsega Judovega ljudstva, v četrtem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, kar je bilo prvo leto babilonskega kralja Nebukadnezarja, ² ki jo je prerok Jeremija govoril vsemu Judovemu ljudstvu in vsem prebivalcem Jeruzalema, rekoč: ³ »Od trinajstegab[Leta 629 do leta 606 pr. Kr.] leta Jošíja, Amónovega sina, Judovega kralja, celo do današnjega dne, to je triindvajsetega leta, je prišla k meni Gospodova beseda in govoril sem vam, vzdigujoč se zgodaj in govoril; toda niste prisluhnili. ⁴ Gospod je pošiljal k vam vse svoje služabnike preroke, vzdigujoč1[Jer 29,19] jih zgodaj in jih pošiljal; toda niste prisluhnil niti nagnili svojega ušesa, da bi prisluhnili. ⁵ Rekli so: ›Sedaj se ponovno obrnite,2[2 Kr 17,13; Jer 18,11; Jer 35,15; Jona 3,8] vsakdo iz svoje zle poti in od hudobije svojih dejanj in prebivajte v deželi, ki jo je Gospod dal vam in vašim očetom na veke vekov, ⁶ in ne hodite za drugimi bogovi, da jim služite in da jih obožujete in ne dražite me do jeze z deli svojih rok, in vam ne bom storil nobene škode.‹ ⁷ Vendar mi niste prisluhnili,‹ govori Gospod; ›da bi me lahko dražili do jeze z deli svojih rok v svojo škodo.‹

⁸ Zato tako govori Gospod nad bojevniki: ›Ker niste poslušali mojih besed, ⁹ glejte, poslal bom in vzel vse družine iz severa,‹ govori Gospod›in babilonskega kralja Nebukadnezarja, mojega služabnika in privedel jih bom zoper to deželo in zoper njene prebivalce in zoper vse te narode naokoli in popolnoma jih bom uničil in jih naredil [za] osuplost, [v] posmeh in neprestana opustošenja. ¹⁰ Poleg tega bom odc[od…: hebr. jaz naredil, da izgine od njih.] njih odvzel glas3[Jer 7,34; Jer 16,9; Jer 25,10; Ezk 26,13; Oz 2,11] smeha in glas veselja, glas žénina in glas neveste, zvok mlinskih kamnov in svetlobo sveče. ¹¹ Ind[Začetek okoli leta 606 pr. Kr.] ta celotna dežela bo opustošenje in osuplost; in ti narodi bodo sedemdeset let služili babilonskemu kralju.

¹² Koe[Konec okoli leta 536 pr. Kr.]4[2 Krn 36,22; Ezr 1,1; Jer 29,10; Dan 9,2] pa se dopolni sedemdeset let, se bo zgodilo, da bom kaznovalf[kaznoval: hebr. obiskal.] babilonskega kralja in ta narod,‹ govori Gospod, ›zaradi njihove krivičnosti in deželo Kaldejcev in naredil jo bom za neprestana opustošenja. ¹³ Nad to deželo bom privedel vse svoje besede, ki sem jih proglasil zoper njo, celó vse, kar je zapisano v tej knjigi, ki jo je Jeremija prerokoval zoper vse narode. ¹⁴ Kajti tudi številni narodi in veliki kralji izmed njih jim bodo služili.5[Jer 27,7] Poplačal jim bom glede na njihova dejanja in glede na dela njihovih rok.‹«

¹⁵ Kajti tako mi govori Gospod, Izraelov Bog: »Vzemi vinsko čašo6[Iz 51,17; Ps 75,8; Job 21,20] te razjarjenosti pri moji roki in vsem narodom, h katerim te pošiljam, naredi, da jo pijejo. ¹⁶ Pili bodo in bodo omajani in zmešani zaradi meča, ki ga bom poslal mednje.‹« ¹⁷ Potem sem vzel čašo pri Gospodovi roki in vsem narodom, h katerim me je Gospod poslal, sem dal, da pijejo:g[V naslednjih vrsticah (17-29) ne našteje samo narodov, ki so bili v Jeremijevih časih okoli Izraela, temveč omenja praktično vse narode na zemlji, ki se bodo obrnili zoper (sedanjo državo) Izrael in bodo pili iz čaše Gospodovega besa. (Leta 2020 je v Združenih narodih okoli 80 % od 193 držav svetá želelo obsoditi Izrael, z izjemo veta ZDA, ki je najbrž ravno zato blagoslovljena).]7[[Jer 25,17-29]; [1 Mz 12,3]] ¹⁸ namreč Jeruzalemu in Judovim mestom, njihovim kraljem in njihovim princem, da jih naredim za opustošenje, osuplost, posmeh in prekletstvo; kakor je to ta dan; ¹⁹ faraonu, egiptovskemu kralju, njegovim služabnikom, njegovim princem in vsemu njegovemu ljudstvu; ²⁰ vsemu pomešanemu ljudstvu in vsem kraljem dežele Uc, vsem kraljem dežele Filistejcev, Aškelónu, Gazi,h[Gaza: hebr. močan.] Ekrónu, preostanku iz Ašdóda, ²¹ Edómu,8[Jer 49,7] Moábu9[Jer 48,1] in Amónovim10[Jer 49,1] sinovom, ²² vsem tirskim11[Jer 47,4] kraljem, vsem sidónskim kraljem in kraljem otokov,i[otokov…: ali, področja poleg morske obale.] ki so onstran morja,12[Jer 49,23-27] ²³ § Dedánu, Temáju, Buzu in vsem, ki soj[ki so…: hebr. odrezani v vogale, ali, ki imajo vogale las postrižene.]13[Jer 49,8] na skrajnih vogalih ²⁴ in vsem kraljem Arabije in vsem kraljem pomešanega14[Jer 49,28-33] ljudstva, ki prebivajo v puščavi ²⁵ in vsem kraljem v Zimríju in vsem kraljem v Elámu15[Jer 49,34] in vsem kraljem v Mediji ²⁶ in vsem kraljem na severu, daljnim in bližnjim, enega z drugim in vsem kraljestvom svetá, ki so na obličju zemlje; in kralj Šešáhak[Šešáh: simbolično ime za Babilonca.] bo pil za njimi. ²⁷ Zatorej jim boš rekel: »Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Pijte, bodite pijani, bljuvajte, padite in ne vstanite več zaradi meča, ki ga bom poslal med vas. ²⁸ In zgodilo se bo, če odklonijo vzeti čašo iz tvoje roke, da pijejo, potem jim boš rekel: ›Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Zagotovo boste pili.‹ ²⁹ Kajti, glejte, začenjam prinašati zlo na mesto,16[1 Pet 4,17] kil[ki…: hebr. nad katerim je klicano moje ime.] je imenovano z mojim imenom in ali naj bi bili vi popolnoma nekaznovani? Ne boste nekaznovani, kajti poklical bom meč nad vse prebivalce zemlje,‹ govori Gospod nad bojevniki.

³⁰ Zato prerokuj zoper njih vse te besede in jim reci: ›Gospod bo rjovel iz višine in izustil svoj glas iz svojega svetega prebivališča; mogočno bo rjovel17[Jl 3,16; Am 1,2] nad svojim prebivališčem; zavpil bo kakor tisti, ki tlači grozdje, zoper vse prebivalce zemlje. ³¹ Hrup bo prišel celó do koncev zemlje, kajti Gospod ima pravdo z narodi, pravdal se bo z vsem mesom; te, ki so zlobni, bo izročil meču,‹ govori Gospod. ³² Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Glej, zlo bo šlo naprej od naroda do naroda in od zemeljskih strani se bo dvignil velik vrtinčast veter. ³³ Umorjeni od Gospoda bodo na ta dan od enega konca zemlje do drugega konca zemlje. Ne bodo objokovani18[Jer 16,4] niti zbrani niti pokopani; za gnoj bodo na tleh.

³⁴ 19[Jer 4,8; Jer 6,26] Tulite pastirji in jokajte; valjajte se v pepelu vodje tropa, kajti dnevim[dnevi…: hebr. vaši dnevi za pokol in vaše razpršenosti so dovršeni.] vašega klanja in vaših razpršenosti so dovršeni; padli boste kakor prijetnan[prijetna…: hebr. posoda želja.] posoda. ³⁵ Pastirjio[Pastirji…: hebr. Pobeg bo izginil pred pastirji in pobegnil od tropa itd.] ne bodo imeli nobene poti, da bežijo niti glavni od tropa, da pobegnejo. ³⁶ Slišati bo glas vpitja pastirjev in tuljenje vodje tropa, kajti Gospod je oplenil njihov pašnik. ³⁷ Miroljubna prebivališča so posekana zaradi Gospodove krute jeze. ³⁸ Zapustil je svoje skrivališče kakor lev, kajti njihova dežela je zapuščenap[zapuščena: hebr. zapuščenost.] zaradi okrutnosti zatiralca in zaradi njegove krute jeze.‹«

Jer, 26. poglavje

¹ Na začetkua[Med letom 610 in letom 609 pr. Kr.] kraljevanja Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, je prišla ta beseda od Gospoda, rekoč: ² »Tako govori Gospod: ›Stoj na dvoru Gospodove hiše in govôri vsem Judovim mestom, ki pridejo oboževat v Gospodovo hišo, vse besede, ki sem ti jih zapovedal, da jim jih govoriš; ne zmanjšaj1[Apd 20,27] niti besede. ³ Če bo tako, bodo prisluhnili in se obrnili, vsak človek iz svoje zle poti, da se lahko pokesam2[Jer 18,8] od zla, ki sem jim ga namenil storiti zaradi zla njihovih početij. ⁴ Rekel jim boš: ›Tako govori Gospod: ›Če mi ne boste prisluhnili, da se ravnate po moji postavi, ki sem jo postavil pred vas, ⁵ da prisluhnete besedam mojih služabnikov prerokov, ki sem jih pošiljal k vam; zgodaj sem jih vzdigoval in jih pošiljal, toda niste prisluhnili; ⁶ potem bom to hišo naredil podobno Šilu3[1 Sam 4,12; Jer 7,12; Jer 7,14; Ps 78,60] in to mesto naredil prekletstvo vsem narodom zemlje.‹«

⁷ Tako so duhovniki, preroki in vse ljudstvo slišali Jeremija govoriti te besede v Gospodovi hiši.

⁸ Pripetilo se je torej, ko je Jeremija končal govorjenje vsega, kar mu je Gospod zapovedal, da govori vsemu ljudstvu, da so ga duhovniki in preroki in vse ljudstvo zgrabili, rekoč: »Zagotovo boš umrl. ⁹ Zakaj si prerokoval v Gospodovem imenu, rekoč: ›Ta hiša bo podobna Šilu in to mesto bo zapuščeno, brez prebivalca?‹« In vse ljudstvo je bilo zbrano zoper Jeremija v Gospodovi hiši.

¹⁰ Ko so Judovi princi slišali te stvari, potem so prišli gor iz kraljeve hiše h Gospodovi hiši in se usedli pri vhodub[vhodu…: ali, vratih.] novih velikih vrat Gospodove hiše. ¹¹ Potem so duhovniki in preroki spregovorili princem in vsemu ljudstvu, rekoč: »Tac[Ta…: hebr. Sodba smrti je za tega moža.] mož je vreden, da umre, kajti prerokoval je zoper to mesto, kakor ste slišali s svojimi ušesi.«

¹² Potem je Jeremija spregovoril vsem princem in vsemu ljudstvu, rekoč: » Gospod me je poslal, da prerokujem zoper to hišo in zoper to mesto vse besede, ki ste jih slišali. ¹³ Zato sedaj poboljšajte4[Jer 7,3] svoje poti in svoja dejanja in ubogajte glas Gospoda, svojega Boga, in Gospod se bo pokesal5[Jer 26,19] od zla, ki ga je proglasil zoper vas. ¹⁴ Poglejte, kar se mene tiče, jaz sem v vaši roki. Z menoj storite kakor sed[se…: hebr. je to dobro in pravilno v vaših očeh.] vam zdi dobro in primerno. ¹⁵ Toda zagotovo védite, da če me boste usmrtili, boste zagotovo privedli nedolžno kri nadse, nad to mesto in nad njegove prebivalce, kajti resnično me je k vam poslal Gospod, da v vaša ušesa govorim vse te besede.«

¹⁶ Potem so princi in vse ljudstvo rekli duhovnikom in prerokom: »Ta mož ni vreden, da umre, kajti govoril nam je v imenu Gospoda, našega Boga.« ¹⁷ Potem so vstali nekateri izmed starešin dežele in spregovorili vsemu zboru ljudstva, rekoč: ¹⁸ »Miheje[Okoli leta 710 pr. Kr.]6[Mih 1,1; Mih 3,12] Moréšečan je prerokoval v dneh Ezekíja, Judovega kralja in govoril vsemu Judovemu ljudstvu, rekoč: ›Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Sion bo preoran kakor polje in Jeruzalem bo spremenjen v razvaline in gora te hiše kakor visoki kraji gozda. ¹⁹ Ali ga je Judov kralj Ezekíja in ves Juda dal usmrtiti? Mar se ni bal Gospoda in rotil Gospoda in se je Gospodf[Gospod: hebr. Gospodov obraz.] pokesal zla, ki ga je proglasil zoper njih? Tako bi lahko prihranili veliko zlo zoper naše duše. ²⁰ Tam pa je bil tudi človek, ki je prerokoval v Gospodovem imenu, Urijá, sin Šemajája iz Kirját Jearíma, ki je prerokoval zoper to mesto in zoper to deželo, glede na vse Jeremijeve besede. ²¹ Ko je kralj Jojakím, z vsemi svojimi mogočnimi možmi in vsemi princi, slišal njegove besede, je kralj iskal, da ga usmrti. Toda ko je Urijá to slišal, je bil prestrašen in pobegnil ter odšel v Egipt. ²² Kralj Jojakím pa je poslal može v Egipt, in sicer Ahbórjevega sina Elnatána in nekatere može z njim v Egipt. ²³ Ti so Urijá spravilig[Okoli leta 609 pr. Kr.] iz Egipta in ga privedli h kralju Jojakímu, ki ga je usmrtil z mečem in njegovo truplo vrgel v grobove preprostegah[preprostega: hebr. sinov.] ljudstva. ²⁴ Kljub temu je bila roka Šafánovega sina Ahikáma z Jeremijem, da ga ne bi predali v roko ljudstva, da ga usmrti.

Jer, 27. poglavje

¹ Na začetkua[Okoli leta 598 pr. Kr.] kraljevanja Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, je prišla Jeremiju ta beseda od Gospoda, rekoč: ² »Takob[Tako…: ali, Gospod je rekel.] mi govori Gospod: ›Naredi si vezi in jarme in si jih položi na svoj vrat ³ in jih pošlji edómskemu kralju, moábskemu kralju, amónskemu kralju, tirskemu kralju in k sidónskemu kralju, po roki poslancev, ki so prišli v Jeruzalem k Judovemu kralju Sedekíju ⁴ in jim zapovej, dac[da…: ali, glede njihovih gospodarjev, rekoč.] rečejo svojim gospodarjem: ›Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Tako boste rekli svojim gospodarjem: ⁵ ›Jaz sem naredil zemljo, človeka in živali, ki so na zemlji, s svojo veliko močjo in s svojim razširjenim laktom in izročil sem jo, komur se je meni zdelo primerno. ⁶ Sedaj sem vse te dežele dal v roko svojega1[Jer 25,9; Jer 43,10] služabnika, babilonskega kralja Nebukadnezarja in tudi živali polja sem mu izročil,2[Dan 4,14; Dan 4,22] da mu služijo. ⁷ § Vsi narodi bodo služili njemu, njegovemu sinu in sinu njegovega sina, dokler ne pride pravi čas njegove dežele, potem pa ga bodo zasužnjili mnogi narodi in veliki kralji. ⁸ In zgodilo se bo, da narodi in kraljestva, ki ne bodo služili istemu babilonskemu kralju Nebukadnezarju in ki svojega vratu ne bodo položili pod jarem babilonskega kralja, da bom ta narod kaznoval,‹ govori Gospod, ›z mečem in z lakoto in s kužno boleznijo, dokler jih ne použijem z njegovo roko. ⁹ Zato ne prisluhnite niti svojim prerokom, niti svojim vedeževalcem, niti svojim sanjačem,d[sanjačem: hebr. sanjam.] niti svojim uročevalcem, niti svojim čarodejem, ki vam govorijo, rekoč: ›Ne boste služili babilonskemu kralju,‹ ¹⁰ kajti prerokujejo vam laž, da bi vas odstranili daleč od vaše dežele; in da bi vas jaz izgnal in bi se vi pogubili. ¹¹ Toda narodi, ki svoj vrat privedejo pod jarem babilonskega kralja in mu služijo, tiste bom pustil ostati mirne v njihovi deželi,‹ govori Gospod; ›in obdelovali jo bodo in prebivali v njej.

¹² Tudi Judovemu kralju Sedekíju sem spregovoril glede na vse te besede, rekoč: ›Privedi vaše vratove pod jarem babilonskega kralja in služite njemu in njegovemu ljudstvu in živite. ¹³ Zakaj bi umirali ti in tvoje ljudstvo, pod mečem, z lakoto in kužno boleznijo, kakor je Gospod govoril zoper narod, ki ne bo služil babilonskemu kralju? ¹⁴ Zato ne prisluhnite besedam prerokov, ki vam govorijo, rekoč: ›Ne boste služili babilonskemu kralju,‹ kajti laž3[Jer 14,14; Jer 23,21; Jer 29,8] vam prerokujejo. ¹⁵ Kajti jaz jih nisem poslal,‹ govori Gospod, ›vendar v mojem imenu prerokujejo laž;e[laž: hebr. v laži, ali, lažnivo.] da bi vas jaz lahko izgnal ven in bi se pogubili, vi in preroki, ki vam prerokujejo.‹« ¹⁶ Govoril sem tudi duhovnikom in vsemu temu ljudstvu, rekoč: »Tako govori Gospod: ›Ne prisluhnite besedam svojih prerokov, ki vam prerokujejo, rekoč: ›Glejte, posode Gospodove hiše bodo sedaj v kratkem ponovno privedene nazaj iz Babilona,‹ kajti prerokujejo vam laž. ¹⁷ Ne prisluhnite jim. Služite babilonskemu kralju in živite. Zakaj bi bilo to mesto opustošeno? ¹⁸ Toda če bi bili preroki in bi bila Gospodova beseda z njimi, naj sedaj naredijo posredovanje h Gospodu nad bojevniki, da posode, ki so ostale v Gospodovi hiši in v hiši Judovega kralja in v Jeruzalemu, ne gredo v Babilon.

¹⁹ Kajti tako govori Gospod nad bojevniki glede stebrov, glede morja, glede podnožij in glede preostanka posod, ki preostajajo v tem mestu, ²⁰ ki jih babilonski kralj Nebukadnezar ni vzel, ko je odvedel proč v ujetništvo4[2 Kr 24,14-15] Jehoníja, Jojakímovega sina, Judovega kralja, iz Jeruzalema v Babilon in vse plemiče iz Juda in Jeruzalema. ²¹ Da, tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, glede posod, ki so ostale v Gospodovi hiši in v hiši Judovega in jeruzalemskega kralja: ²² odnesene5[2 Kr 25,13; 2 Krn 36,18] bodo v Babilon in tam bodo do dneva, ko jih obiščem,‹ govori Gospod, ›potem jih bom privedel gor in jih ponovno vrnil na ta kraj.‹«

Jer, 28. poglavje

¹ Pripetiloa[Okoli leta 596 pr. Kr.] se je isto leto, v začetku kraljevanja Judovega kralja Sedekíja, v četrtem letu in v petem mesecu, da mi je spregovoril Hananjá, sin preroka Azúrja, ki je bil iz Gibeóna, v Gospodovi hiši, v prisotnosti duhovnikov in vsega ljudstva, rekoč: ² »Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, rekoč: ›Zlomil sem jarem babilonskega kralja. ³ V dvehb[dveh…: hebr. dneh dveh let.] letih bom ponovno na ta kraj privedel vse posode Gospodove hiše, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vzel iz tega kraja in jih odnesel v Babilon. ⁴ Ponovno bom na ta kraj privedel Jehoníja, sina Jojakíma, Judovega kralja, z vsemic[vsemi…: hebr. vsem Judovim ujetništvom.] Judovimi ujetniki, ki so šli v Babilon,‹ govori Gospod, ›kajti jaz bom zlomil jarem babilonskega kralja.‹«

⁵ Potem je prerok Jeremija rekel preroku Hananjáju, v prisotnosti duhovnikov in v prisotnosti vsega ljudstva, ki je stalo v Gospodovi hiši, ⁶ celo prerok Jeremija je rekel: »Amen. Gospod naj tako stori. Gospod naj izpolni tvoje besede, ki si jih prerokoval, da ponovno privede posode Gospodove hiše in vse, kar je odvedeno ujeto, iz Babilona na ta kraj. ⁷ Kljub temu poslušaj sedaj to besedo, ki ti jo govorim v tvoja ušesa in v ušesa vsega ljudstva. ⁸ Preroki, ki so bili pred menoj in pred teboj od davnine, so prerokovali tako zoper mnoge dežele kakor zoper velika kraljestva, o vojni in o zlu in o kužni bolezni. ⁹ Prerok, ki prerokuje o miru, ko se bo zgodila prerokova beseda, potem bo prerok znan, da ga je resnično poslal Gospod.«

¹⁰ Potem je prerok Hananjá snel jarem1[Jer 27,2] iz vratu preroka Jeremija in ga zlomil. ¹¹ Hananjá je spregovoril v prisotnosti vsega ljudstva, rekoč: »Tako govori Gospod: ›Celo tako bom zlomil jarem babilonskega kralja Nebukadnezarja iz vratu vseh narodov, v času dveh polnih let.‹« In prerok Jeremija je odšel svojo pot.

¹² Potem je Gospodova beseda prišla preroku Jeremiju, potem ko je prerok Hananjá zlomil jarem iz vratu preroka Jeremija, rekoč: ¹³ »Pojdi in povej Hananjáju, rekoč: ›Tako govori Gospod: ›Zlomil si lesene jarme, toda zanje boš naredil železne jarme.‹ ¹⁴ Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Železen jarem sem položil na vrat vseh teh narodov, da bodo lahko služili babilonskemu kralju Nebukadnezarju; in služili mu bodo in dal sem mu tudi poljske živali.‹«

¹⁵ Potem je prerok Jeremija rekel preroku Hananjáju: »Prisluhni sedaj Hananjá: ›Gospod te ni poslal, temveč ti zavajaš to ljudstvo, da zaupa v laž.‹ ¹⁶ Zato tako govori Gospod: ›Glej, vrgel te bom iz obličja zemlje. To leto boš umrl, ker si učil upord[upor: hebr. punt.]2[5 Mz 13,5; Jer 29,32] zoper Gospoda.‹« ¹⁷ Takoe[Okoli leta 595 pr. Kr.] je prerok Hananjá to isto leto umrl, v sedmem mesecu.

Jer, 29. poglavje

¹ Toreja[Okoli leta 599 pr. Kr.] to so besede pisma, ki ga je prerok Jeremija poslal iz Jeruzalema preostanku starešin, ki so bili odvedeni ujeti, duhovnikom, prerokom in vsemu ljudstvu, ki jih je Nebukadnezar ujete odvedel iz Jeruzalema v Babilon ² (potem so bili kralj Jehoníja,1[2 Kr 24,12] kraljica, evnuhi,b[evnuhi: ali, glavni dvorni upravitelji.] princi iz Juda in Jeruzalema ter tesarjic[tesarji: hebr. rokodelci s katerimkoli materialom.] in kovači odvedeni iz Jeruzalema) ³ po roki Šafánovega sina Elasá in Hilkijájevega sina Gemarjá (katera je Judov kralj Sedekíja poslal v Babilon k babilonskemu kralju Nebukadnezarju), rekoč: ⁴ »Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, vsem, ki so odvedeni ujeti, ki sem jim naredil, da so odvedeni proč iz Jeruzalema v Babilon: ⁵ ›Zgradite si hiše in prebivajte v njih, zasajajte vrtove in jejte njihov sad, ⁶ jemljite si žene in spočnite sinove ter hčere, in vzemite žene za svoje sinove in svoje hčere dajte možem, da bodo lahko rodile sinove in hčere, da boste tam lahko povečani in ne zmanjšani. ⁷ Iščite mir mestu, kamor sem vam naredil, da ste bili odvedeni ujeti in zanj molite h Gospodu, kajti v njegovem miru boste vi imeli mir.‹

⁸ Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: »Naj vas vaši preroki in vaši vedeževalci, ki so v vaši sredi, ne zavajajo,2[Jer 14,14; Jer 23,21; Jer 27,15] niti ne prisluhnite svojim sanjam, ki ste jim naredili, da so sanjane. ⁹ Kajti lažnod[lažno: hebr. v laži.] vam prerokujejo v mojem imenu. Nisem jih poslal,« govori Gospod.

¹⁰ Kajtie[Okoli leta 606 pr. Kr.] tako govori Gospod: »Da vas bom po tem, ko bo v Babilonu dovršenih sedemdeset3[2 Krn 36,22; Ezr 1,1; Jer 25,12; Jer 27,22; Dan 9,2] let, obiskal in izvêdel svojo dobro besedo napram vam, v tem, da naredim, da se vrnete na ta kraj. ¹¹ Kajti poznam misli, ki jih mislim napram vam,« govori Gospod, »misli miru in ne zla, da vam dam pričakovanf[pričakovan…: hebr. konec in pričakovanje.] konec. ¹² Takrat boste klicali4[Dan 9,3] k meni in boste šli in molili k meni in vam bom prisluhnil. ¹³ Iskali me boste in me našli, ko me boste iskali z vsem svojim srcem. ¹⁴ Dal se vam bom najti,« govori Gospod, »in vaše ujetništvo bom odvrnil proč in zbral vas bom izmed vseh narodov in iz vseh krajev, kamor sem vas pregnal,« govori Gospod, »in jaz vas bom ponovno privedel na kraj, od koder sem vam naredil, da ste bili odvedeni ujeti.

¹⁵ Ker ste rekli: ›Gospod nam je v Babilonu vzdignil preroke;‹ ¹⁶ vedite, da tako govori Gospod o kralju, ki sedi na Davidovem prestolu in o vsemu ljudstvu, ki prebiva v tem mestu in o vaših bratih, ki niso šli z vami naprej v ujetništvo;« ¹⁷ tako govori Gospod nad bojevniki: »Poglejte, nadnje bom poslal meč,5[Jer 24,10] lakoto in kužno bolezen in naredil jih bom kot ogabne6[Jer 24,8] fige, ki se ne morejo pojesti, ker so tako zle. ¹⁸ Preganjal jih bom z mečem, z lakoto in s kužno boleznijo in izročil jih bom, da bodo odstranjeni v vsa kraljestva zemlje, da bodo prekletstvo,g[prekletstvo: hebr. za prekletstvo.] osuplost, [v] posmeh in grajo med vsemi narodi, kamor sem jih pregnal, ¹⁹ ker niso prisluhnili mojim besedam,« govori Gospod, »ki sem jim jih pošiljal7[Jer 25,4; Jer 32,33] po svojih služabnikih prerokih, jih zgodaj vzdigoval in pošiljal; toda vi niste hoteli poslušati,« govori Gospod.

²⁰ »Poslušajte torej besedo od Gospoda, vsi vi iz ujetništva, ki sem vas poslal iz Jeruzalema v Babilon. ²¹ Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog o Kolajájevemu sinu Ahábu, in o Maasejájevemu sinu Sedekíju, ki vam prerokujeta laž v mojem imenu: ›Glejte, izročil ju bom v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in ta ju bo ubil pred vašimi očmi.‹ ²² Od njiju bo vse Judovo ujetništvo, ki je v Babilonu, povzelo prekletstvo, rekoč: ›Gospod naj ti stori kakor Sedekíju in kakor Ahábu, ki ju je babilonski kralj pekel na ognju, ²³ ker sta zagrešila podlost v Izraelu in zagrešila zakonolomstvo z ženami svojih sosedov in v mojem imenu govorila lažnive besede, ki jima jih nisem zapovedal. Celo vedel sem in sem priča,‹ govori Gospod.

²⁴ ›Takoh[Leta 598 pr. Kr.] boš tudi ti govoril Šemajáju Nehelaméjcu,i[Nehelaméjcu: ali, sanjaču.] rekoč: ²⁵ ›Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, rekoč: ›Ker si v svojem imenu poslal pisma vsemu ljudstvu, ki so v Jeruzalemu in k duhovniku Cefanjáju, Maasejájevemu sinu in vsem duhovnikom, rekoč: ²⁶ ›Gospod te je postavil za duhovnika namesto duhovnika Jojadája, da bi bili častniki v Gospodovi hiši, za vsakega človeka, ki je zmešan8[2 Kr 9,11; Apd 26,24] in se dela preroka, da ga bi vtaknil v ječo in v klade. ²⁷ Zdaj torej, zakaj nisi grajal Jeremija iz Anatóta, ki se vam dela preroka? ²⁸ Kajti zato je poslal k nam v Babilon, rekoč: ›To ujetništvo je dolgo. Zgradite si hiše in prebivajte v njih, zasadite vrtove in jejte sad od njih.‹« ²⁹ Duhovnik Cefanjá je to pismo prebral v ušesa preroka Jeremija.

³⁰ Potem je prišla Gospodova beseda Jeremiju, rekoč: ³¹ »Pošlji k vsem tem iz ujetništva, rekoč: ›Tako govori Gospod glede Šemajája Nehelaméjca: ›Zato, ker je ta Šemajá prerokoval zoper vas, pa ga nisem poslal jaz in vam je storil, da zaupate v laž, ³² zato tako govori Gospod: ›Glejte, kaznoval bom Šemajája Nehelaméjca in njegovo seme. Ne bo imel moža, da prebiva med tem ljudstvom; niti ne bo gledal dobrega, ki ga bom storil za svoje ljudstvo,‹ govori Gospod; ›ker9[Jer 28,16] je učil uporj[upor: hebr. punt.] zoper Gospoda.‹«

Jer, 30. poglavje

¹ Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, rekoč: ² »Tako govori Gospod, Izraelov Bog, rekoč: ›V knjigo si zapiši vse besede, ki sem ti jih govoril. ³ Kajti glej, prihajajo dnevi,‹ govori Gospod, ›da bom ponovno privedel ujetništvo svojega ljudstva Izraela in Juda,‹ govori Gospod›in naredil jim bom, da se vrnejo v deželo, ki sem jo dal njihovim očetom in oni jo bodo vzeli v last.‹«

⁴ To so besede, ki jih je Gospod govoril glede Izraela in glede Juda. ⁵ Kajti tako govori Gospod: »Slišali smo glas trepetanja, strahua[strahu…: ali, tam je strah in ne mir.] in ne miru. ⁶ Vprašajte torej in poglejte, ali je mož v porodnih mukah z otrokom? Zakaj vidim vsakega možab[moža: hebr. moškega.] s svojimi rokami na svojih ledjih, kakor žensko v porodnih mukah in so vsi obrazi postali bledi? ⁷ 1[Jl 2,11; Am 5,18; Sof 1,15] Ojoj! Kajti ta dan je velik, tako da mu ni nobeden podoben. To je celo čas Jakobove stiske, toda rešen bo iz nje.2[[Iz 1,18]] ⁸ Kajti to se bo zgodilo na ta dan,« govori Gospod nad bojevniki, » da bom zlomil njegov jarem s tvojega vratu in raztrgal tvoje vezi in tujcem ne bo več sužnjeval, ⁹ temveč bodo služili Gospodu, svojemu Bogu in Davidu,3[Ezk 34,23; Ezk 37,24; Oz 3,5] svojemu kralju, ki jim ga bom vzdignil.

¹⁰ Zato se ne boj,4[Iz 41,13; Iz 43,5; Iz 44,1; Jer 46,28] oh moj služabnik Jakob,‹ govori Gospod; ›niti ne bodi zaprepaden, oh Izrael, kajti, glej, rešil te bom od daleč in tvoje seme iz dežele njihovega ujetništva. Jakob se bo vrnil in bo v miru in bo tiho in nihče ga ne bo prestrašil. ¹¹ Kajti jaz sem s teboj,‹ govori Gospod, ›da te rešim. Čeprav naredim poln konec vsem narodom, kamor sem te razkropil, vendar iz tebe ne bom naredil polnega konca, temveč te bom grajal po meri5[Ps 6,1; Jer 10,24; Jer 46,28] in te ne bom pustil povsem nekaznovanega.‹ ¹² Kajti tako govori Gospod: ›Tvoja poškodba je nezaceljiva in tvoja rana je boleča. ¹³ Nobenega ni, da zagovarja tvoj primer, dac[da…: hebr. za zvezovanje, ali, za pritiskanje.] bi bil lahko obvezan. Nobenih zdravilnih zdravil nimaš. ¹⁴ Vsi tvoji ljubimci so te pozabili. Ne iščejo te; kajti ranil sem te z rano sovražnika, s kaznovanjem krutega, zaradi množice tvojih krivičnosti, ker so tvoji grehi narasli. ¹⁵ Zakaj vpiješ zaradi svoje stiske? Tvoja bridkost je neozdravljiva zaradi množice tvoje krivičnosti. Ker so tvoji grehi narasli, sem ti jaz storil te stvari.6[[Jer 30,14]] ¹⁶ Zatorej bodo vsi, ki te požirajo, požrti,7[2 Mz 23,22; Iz 41,11-12] in vsi tvoji nasprotniki, vsak izmed njih, bodo šli v ujetništvo, in tisti, ki te plenijo, bodo plen in vse to ukradeno blago na tebi bom dal za plen. ¹⁷ Kajti jaz ti bom obnovil zdravje in jaz te bom ozdravil tvojih ran,‹ govori Gospod, ›ker so te imenovali Izobčenec, rekoč: ›To je Sion, ki ga nihče ne išče.‹

¹⁸ Tako govori Gospod: ›Glej, ponovno bom privedel ujetništvo Jakobovih šotorov in se usmilil njegovih bivališč, in mesto bo zgrajeno na svojem kupud[kupu: ali, majhnem hribu.] in palača bo ostala po svoji navadi. ¹⁹ Iz njih bo izšlo zahvaljevanje in glas tistih, ki se veselijo. Pomnožil jih bom in ne bo jih malo; prav tako jih bom proslavil in ne bodo majhni. ²⁰ Tudi njihovi otroci bodo kakor poprej in njihova skupnost bo utrjena pred menoj, kaznoval pa bom vse, ki jih zatirajo. ²¹ § Njihovi plemiči bodo izmed njih in njihov voditelj bo izšel iz njihove srede. Naredil mu bom, da se približa in pristopil bo k meni, kajti kdo je ta, ki daje svojemu srcu jamstvo, da se mi približa?‹ govori Gospod. ²² ›Vi boste moje8[Jer 24,7; Jer 31,33; Jer 32,38] ljudstvo in jaz bom vaš Bog.‹« ²³ Glej, vrtinčast9[Jer 23,19-20] veter od Gospoda gre naprej z razjarjenostjo, nenehene[nenehen: hebr. oster.] vrtinčast veter; boleče bo padelf[padel…: ali, ostal na glavi.] na glavo zlobnih. ²⁴ Gospodova kruta jeza se ne bo vrnila, dokler ne bo tega storil in dokler ne izpolni namer svojega srca. V zadnjih dneh boste to preudarili.

Jer, 31. poglavje

¹ »›Isti čas,‹ govori Gospod, ›bom jaz Bog vsem Izraelovim družinam in oni bodo moje ljudstvo.‹ ² Tako govori Gospod: ›Ljudstvo, ki je preostalo od meča, je našlo milost v divjini; celó Izrael, ko sem odšel, da mu povzročim, da počiva.‹« ³ Gospod se mi je prikazal od davnine,a[davnine: hebr. daleč.] rekoč: »Da, ljubil sem te z večno ljubeznijo, zato sem teb[te…: ti razširil ljubečo skrbnost.] pritegnil z ljubečo skrbnostjo. ⁴ Ponovno te bom zgradil in boš zgrajena, oh devica Izraelova. Ponovno boš okrašena s svojimi bobničic[bobniči: ali, tamburini.]1[2 Mz 15,20; Sod 11,34] in šla naprej na plese tistih, ki se veselijo. ⁵ Še boš sadila trte na gorah Samarije. Sadilci bodo sadili in jih bodo jedlid[jedli: hebr. oskrunili.] kakor običajne stvari.e[Preroško gledano se po ustanovitvi dežele Izrael, leta 1948, to dejansko dogaja.] ⁶ Kajti dan bo, da bodo stražarji na Efrájimskem pogorju klicali: ›Vstanite in pojdimo gor na Sion h Gospodu, svojemu Bogu.‹ ⁷ Kajti tako govori Gospod: ›Prepevajte z veseljem zaradi Jakoba in vzklikajte med vodjem narodov. Razglašajte, hvalite in recite: ›Oh Gospod, reši svoje ljudstvo, Izraelov ostanek.‹ ⁸ Glej, privedel jih bom iz severne dežele in jih skupaj zbral iz strani zemlje in z njimi slepe ter hrome, skupaj nosečnico in tisto, ki je v porodnih mukah skupaj z otrokom, velika skupina se bo vrnila tja. ⁹ Prišli bodo z jokanjem in sf[s…: ali, z naklonjenostmi.] ponižnimi prošnjami jih bom vodil. Naredil jim bom, da hodijo po ravni poti ob rekah vodá, na kateri se ne bodo spotaknili, kajti jaz sem oče Izraelu in Efrájim je moj prvorojenec.‹2[2 Mz 4,22]

¹⁰ Poslušajte Gospodovo besedo: ›Oh vi narodi‹ in razglasite jo na oddaljenih otokih ter recite: ›Kdor je razkropil Izraela, ga bo zbral in ga varoval, kakor pastir stori svojemu tropu.‹ ¹¹ Kajti Gospod je odkupil Jakoba in ga izpustil proti odkupnini iz roke tistega, ki je bil močnejši od njega. ¹² Zato bodo prišli in prepevali na višini Siona in skupaj bodo tekli h Gospodovi dobroti zaradi pšenice, zaradi vina, zaradi olja in zaradi mladičev izmed tropa in od črede. Njihova duša bo kakor namakan3[Iz 58,11] vrt in sploh ne bodo več žalovali. ¹³ Potem se bo devica veselila na plesu, tako mladeniči in stari skupaj, kajti njihovo žalovanje bom obrnil v radost in jaz jih bom potolažil in jim dal, da se veselijo od njihove bridkosti. ¹⁴ Dušo duhovnikov bom nasitil z mastnostjo in moje ljudstvo bo nasičeno z mojo dobroto,‹ govori Gospod.

¹⁵ Tako govori Gospod: ›Glas4[Mt 2,18] je bil slišan v Rami, žalovanje in grenko jokanje. Rahela, jokajoč za svojimi otroki, je odklanjala biti potolažena zaradi svojih otrók, ker jih ni bilo.‹ ¹⁶ Tako govori Gospod: ›Svoj glas zadrži pred jokanjem in svoje oči pred solzami, kajti tvoje delo bo nagrajeno,‹ govori Gospod›in ponovno bodo prišli iz sovražnikove dežele. ¹⁷ Upanje je v tvojem koncu,‹ govori Gospod, ›da bodo tvoji otroci ponovno prišli k svoji meji.

¹⁸ Zagotovo sem slišal Efrájima tako žalovati: ›Kaznoval si me in bil sem kaznovan, kakor bikec nenavajen jarma. Obrni me in bom obrnjen, kajti ti si Gospod, moj Bog. ¹⁹ Zagotovo sem se pokesal, potem5[5 Mz 30,2] ko sem bil obrnjen; in potem ko sem bil poučen, sem udaril na svoje stegno. Osramočen sem bil, da, celo zbegan, ker sem nosil grajo svoje mladosti.‹ ²⁰ Ali je Efrájim moj dragi sin? Je on prijeten otrok? Kajti odkar sem govoril zoper njega, se ga še vedno iskreno spominjam, zato jeg[je…: hebr. moja notranjost zveni.] moja notranjost zaskrbljena zanj; zagotovo se ga bom usmilil,‹ govori Gospod. ²¹ Postavi kažipote, naredi si visoke kupe. Svoje srce naravnaj proti glavni cesti, poti, po kateri si hodila. Ponovno se obrni, oh devica Izraelova, ponovno se obrni k tem svojim mestom.‹«

²² Doklej boš hodila okoli, oh ti odpadla hči? Kajti Gospod je ustvaril novo stvar na zemlji: »Ženska bo obdajala moškega.« ²³ Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: »›Še bodo uporabljali ta govor v Judovi deželi in njenih mestih, ko bom ponovno privedel njihovo ujetništvo;‹Gospod [naj] te blagoslovi, oh prebivališče pravice in gora svetosti. ²⁴ In tam bodo skupaj prebivali v samem Judu in v vseh njihovih mestih, poljedelci in tisti, ki gredo naprej s tropi. ²⁵ Kajti nasitil sem izmučeno dušo in na novo napolnil vsako žalostno dušo.‹« ²⁶ Ob tem sem se prebudil in pogledal, in spanje mi je bilo sladko.

²⁷ »›Glej, prihajajo dnevi,‹ govori Gospod, ›da bom Izraelovo hišo in Judovo hišo posejal s človeškim semenom in s semenom živali. ²⁸ In zgodilo se bo, da kakor sem stražil nad njimi, da izrujem, da zlomim, da zrušim, da uničim in da prizadenem, tako bom stražil nad njimi, da gradim in da sadim,‹ govori Gospod. ²⁹ 6[Ezk 18,2] V tistih dneh ne bodo več rekli: ›Očetje so jedli kisel grozd, zobje otrók pa so skominasti.‹ ³⁰ Temveč bo vsak umrl zaradi svoje krivičnosti. Vsak človek, ki jé kisel grozd, bodo njegovi zobje skominasti.

³¹ Glej, prihajajo dnevi,‹7[Heb 8,8] govori Gospod, ›da bom sklenil novo zavezo z Izraelovo hišo in z Judovo hišo.8[[Lk 22,20]] ³² Ne glede na zavezo, ki sem jo sklenil z njihovimi očeti na dan, ko sem jih prijel za roko, da jih privedem ven iz egiptovske dežele. Tisto mojo zavezo so prelomili, čepravh[čeprav…: ali naj bi jim bil še naprej mož?] sem jim bil mož,‹ govori Gospod. ³³ Toda to bo zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo: ›Po tistih dneh,‹ govori Gospod, ›bom svojo postavo položil v njihove notranje dele in jo zapisal v njihova srca in9[Jer 24,7; Jer 32,38; Jer 32,40] bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.‹ ³⁴ Ne bodo več učili vsak svojega soseda in vsak svojega brata, rekoč: ›Spoznajte Gospoda,‹ kajti vsi10[Iz 54,13; Jn 6,45] me bodo poznali, od najmanjšega izmed njih, do največjega izmed njih,‹ govori Gospod, ›kajti11[Jer 33,8; Mih 7,18; Apd 10,43] odpustil bom njihovo krivičnost in njihovega greha se ne bom več spominjal.‹

³⁵ Tako govori Gospod, ki12[1 Mz 1,16] daje sonce za svetlobo podnevi in odredbe o luni in zvezdah za svetlobo ponoči, ki razdeljuje morje,13[Iz 51,15] ko njegovi valovi rjovijo; Gospod nad bojevniki je njegovo ime. ³⁶ 14[Iz 54,9-10; Jer 33,20-26] ›Če te odredbe odidejo izpred mene,‹ govori Gospod, ›potem bo tudi Izraelovo seme prenehalo biti narod pred menoj na veke.‹ ³⁷ Tako govori Gospod: ›Če se lahko izmeri nebo15[Jer 33,22] zgoraj in se raziščejo temelji zemlje spodaj, bom prav tako zavrgel Izraelovo seme zaradi vsega tega, kar so storili,‹ govori Gospod.

³⁸ ›Glej, prihajajo dnevi,‹ govori Gospod, ›da bo mesto zgrajeno Gospodu, od Hananélovega stolpa do vogalnih velikih vrat. ³⁹ Merilna vrvica bo šla še naprej, vodila bo na hrib Garéb in ga obkrožila do Goe. ⁴⁰ In celotna dolina trupel in pepela in vsa polja do potoka Kidrona, do vogala konjskih velikih vrat proti vzhodu, bodo svéta Gospodu; ta ne bo več izruvana niti razrušena na veke.‹«

Jer, 32. poglavje

¹ Beseda,a[Okoli leta 590 pr. Kr.] ki je prišla Jeremiju od Gospoda, v desetem letu Judovega kralja Sedekíja, kar je bilo osemnajsto leto Nebukadnezarja. ² Kajti takrat je kralj babilonske vojske oblegal Jeruzalem in prerok Jeremija je bil zaprt na dvorišču ječe, ki je bila v hiši Judovega kralja. ³ Kajti Judov kralj Sedekíja ga je zaprl, rekoč: »Zakaj prerokuješ in praviš: ›Tako govori Gospod, ›Glejte,1[Jer 34,2] to mesto bom izročil v roko babilonskega kralja in on ga bo zavzel. ⁴ Judov kralj Sedekíja ne bo pobegnil iz roke Kaldejcev, temveč bo zagotovo2[Jer 34,3] izročen v roko babilonskega kralja in bo z njim govoril od ust do ust in njegove oči bodo gledale njegove oči, ⁵ in on bo vodil Sedekíja v Babilon in tam bo, dokler ga ne obiščem,‹ govori Gospod. ›Čeprav se borite s Kaldejci, ne boste uspeli.‹«

⁶ Jeremija je rekel: »K meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: ⁷ ›Glej, Hanamél, sin tvojega strica Šalúma, bo prišel k tebi, rekoč: ›Kupi si moje polje, ki je v Anatótu, kajti pravica3[3 Mz 25,24; Rut 4,4] odkupitve je tvoja, da ga kupiš.‹« ⁸ Tako je Hanamél, sin mojega strica, prišel k meni na dvorišče ječe, glede na Gospodovo besedo in mi rekel: »Kupi moje polje, prosim te, ki je v Anatótu, ki je v Benjaminovi deželi, kajti pravica dediščine je tvoja in odkupitev je tvoja; kupi ga zase.« Potem sem vedel, da je bila to Gospodova beseda. ⁹ Polje sem kupil od Hanaméla, sina mojega strica, ki je bil v Anatótu in mu odtehtal denar, celó sedemnajstb[sedemnajst…: ali, sedem šeklov in deset koščkov srebra; [V Jeremijevih dneh je bil šekel okoli 12,9 g srebra, toda v Jezusovem času je takratni tirski šekel tehtal okoli 14,3 g srebra. Izračun nam pokaže, da je to skoraj čisto enaka teža srebra, kot je bila teža, za katero so ocenili Jezusa. 17 koščkov * 12,9 g = 219,3 g ~ 214,3 g = 30 koščkov * 14,3 g.].] šeklov srebra. ¹⁰ Podpisalc[Podpisal…: hebr. Zapisal sem v knjigo in jo.] sem dokaz, ga zapečatil, vzel priče in mu na tehtnici odtehtal denar. ¹¹ Tako sem vzel dokaz o nakupu, tako tistega, ki je bil zapečaten glede na postavo in običaj in tistega, ki je bil odprt. ¹² Dokaz o nakupu sem dal Nerijájevemu sinu Baruhu, Maasejájevemu sinu, pred očmi Hanaméla, sina mojega strica in v prisotnosti prič, ki so podpisali knjigo o nakupu pred vsemi Judi, ki so sedeli na dvorišču ječe.

¹³ Vpričo njih sem Baruhu naročil, rekoč: ¹⁴ »Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Vzemi te dokaze, ta dokaz o nakupu, oba, [tega], ki je zapečaten in ta dokaz, ki je odprt, in ju daj v lončeno posodo, da se bosta lahko ohranila mnogo dni. ¹⁵ Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›V tej deželi boste ponovno imeli v lasti hiše, polja in vinograde.‹«

¹⁶ Torej ko sem dokaz o nakupu izročil Nerijájevemu sinu Baruhu, sem molil h Gospodu, rekoč: ¹⁷ »Ah, Gospod Bog! Glej, naredil si nebo in zemljo s svojo veliko močjo in iztegnjenim laktom in zated[zate…: nič ni skrito pred teboj.] ni nič pretežko. ¹⁸ Ti izkazuješ ljubečo4[2 Mz 34,7; 5 Mz 5,9] skrbnost tisočim in poplačaš krivičnost očetov v naročje njihovih otrók za njimi. Veliki, Mogočni Bog, Gospod nad bojevniki je njegovo ime, ¹⁹ velik v nasvetu in mogočen v delu,e[delu: hebr. dejanju.] kajti tvoje oči5[Job 34,21; Prg 5,21; Jer 16,17] so odprte na vseh poteh človeških sinov, da daš vsakemu glede na njegove poti in glede na sad njegovih ravnanj, ²⁰ ki si postavil znamenja in čudeže v egiptovski deželi, celó do današnjega dne in v Izraelu in med drugimi ljudmi, in si si naredil ime, kakor na ta dan. ²¹ Svoje ljudstvo Izrael si izpeljal iz6[2 Mz 6,6; 2 Sam 7,23; 1 Krn 17,21] egiptovske dežele, z znamenji in s čudeži, z môčno roko, z iztegnjenim laktom in z veliko strahoto ²² in jim dal to deželo, ki si jo prisegel njihovim očetom, da jim jo daš, deželo, kjer tečeta mleko in med. ²³ Vstopili so vanjo in jo vzeli v last, toda niso ubogali tvojega glasu niti hodili po tvoji postavi. Od vsega, kar si jim zapovedal storiti, niso storili ničesar. Zato si storil, da pride nadnje vse to zlo. ²⁴ Glej okope,f[okope: ali, strelne naprave.] prišli so do mesta, da ga zavzamejo; in mesto je izročeno v roko Kaldejcem, ki se borijo zoper njega zaradi meča, zaradi lakote in zaradi kužne bolezni in kar si govoril, se je zgodilo; in glej, ti to vidiš. ²⁵ Ti, oh Gospod Bog, si mi rekel: ›Kupi si polje za denar in vzemi priče, kajtig[kajti…: ali, čeprav je mesto.] mesto je izročeno v roko Kaldejcem.‹«

²⁶ Potem je prišla beseda od Gospoda Jeremiju, rekoč: ²⁷ »›Glej, jaz sem Gospod, Bog7[4 Mz 16,22] vsega mesa, ali je zame katerakoli stvar pretežka?‹ ²⁸ Zato tako govori Gospod: ›Glej, to mesto bom izročil v roko Kaldejcev in v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in ta ga bo zavzel. ²⁹ Kaldejci, ki se borijo zoper to mesto, bodo prišli, zanetili ogenj v tem mestu in ga požgali, s hišami,8[Jer 19,13] na katerih strehah so darovali kadilo Báalu in izlivali pitne daritve drugim bogovom, da me dražijo do jeze. ³⁰ Kajti Izraelovi otroci in Judovi otroci so od svoje mladosti pred menoj počeli zgolj zlo, kajti Izraelovi otroci so me z deli svojih rok samo dražili do jeze,‹ govori Gospod. ³¹ ›Kajti to mesto mi je bilo kakor izzivanjeh[izzivanje: hebr. zaradi.] moje jeze in moje razjarjenosti od dneva, ko so ga zgradili, celo do današnjega dne, da bi ga odstranil izpred svojega obraza, ³² zaradi vsega zla Izraelovih otrók in Judovih otrók, ki so ga storili, da me dražijo k jezi, oni, njihovi kralji, njihovi princi, njihovi duhovniki, njihovi preroki, Judovi možje in prebivalci Jeruzalema. ³³ Obrnili so mi hrbeti[hrbet: hebr. vrat.]9[Jer 2,27] in ne obraza, čeprav sem jih učil, zgodaj vzdigoval in jih učil, vendar niso prisluhnili, da bi sprejeli poučevanje. ³⁴ Temveč so v hišo, ki je imenovana z mojim imenom, postavili10[Jer 23,11] svoje ogabnosti, da jo omadežujejo. ³⁵ Zgradili so visoke kraje Báalu, ki so v dolini sina Hinómovega, da svojim sinovom in svojim hčeràm naredijo,11[Jer 7,31; Jer 19,6] da gredo skozi ogenj k Molohu;12[3 Mz 18,21] česar jim nisem zapovedal niti mi ni prišlo na misel, da storijo to ogabnost, da Judu naredijo, da greši.‹

³⁶ Sedaj torej tako govori Gospod, Izraelov Bog, glede tega mesta, o katerem pravite: ›Izročen bo v roko babilonskega kralja, z mečem, z lakoto in s kužno boleznijo. ³⁷ Glejte, zbral13[5 Mz 30,3] jih bom iz vseh dežel, kamor sem jih pognal v svoji jezi, v svoji razjarjenosti in v velikem besu; in ponovno jih bom privedel na ta kraj in naredil jim bom, da varno prebivajo. ³⁸ Oni bodo moje14[Jer 24,7; Jer 30,22; Jer 31,33] ljudstvo in jaz bom njihov Bog. ³⁹ Dal15[Ezk 11,19] jim bom eno srce in eno pot, da se me bodo lahko bali na veke, v dobro njim in njihovim otrokom za njimi.j[za njimi: hebr. vse dni.] ⁴⁰ Z njimi bom sklenil večno zavezo, da se ne bom odvrnil proč odk[od…: hebr. za njimi.] njih, da jim delam dobro; toda svoj strah bom položil v njihova srca, da ne bodo odšli od mene. ⁴¹ Da, razveseljeval se bom nad njimi, da jim delam dobro in v tej deželi jih bom zagotovol[zagotovo: hebr. v resnici, ali, v stabilnosti.] sadil s svojim celotnim srcem in s svojo celotno dušo.‹ ⁴² Kajti tako govori Gospod: ›Kakor sem privedel vse to veliko zlo nad to ljudstvo, tako bom nadnje privedel vse dobro, ki sem jim ga obljubil. ⁴³ Polja se bodo kupovala v tej deželi, o kateri pravite: ›Ta je zapuščena, brez človeka ali živali; ta je izročena v roko Kaldejcem.‹ ⁴⁴ Ljudje bodo polja kupovali za denar, podpisovali dokaze, jih pečatili in jemali priče v Benjaminovi deželi in v krajih okoli Jeruzalema, v Judovih mestih, gorskih mestih, dolinskih mestih in v mestih na jugu, kajti jaz bom njihovemu ujetništvu naredil, da se vrne,‹ govori Gospod.«m[Razglasitev neodvisnosti Izraela, 14. maja 1948 in od tedaj se Judje selijo nazaj v Izrael.]

Jer, 33. poglavje

¹ Polega[Okoli leta 590 pr. Kr.] tega je beseda od Gospoda drugič prišla Jeremiju, medtem ko je bil še zaprt1[Jer 32,2-3] na dvorišču ječe, rekoč: ² »Tako govori Gospod, ki to dela, Gospod, ki je to oblikoval,2[Iz 37,26] da to osnuje, Gospod jeb[Gospod je: ali, Jahve je itd.] njegovo ime. ³ ›Kliči k meni in ti bom odgovoril in ti pokazal velike in mogočnec[mogočne: ali, skrite.] stvari, ki jih ne poznaš.‹ ⁴ Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog, glede hiš tega mesta in glede hiš Judovih kraljev, ki so zrušene z okopi in z mečem: ⁵ ›Prišli so, da se borijo s Kaldejci, toda to je, da jih napolnijo s trupli mož, ki sem jih umoril v svoji jezi in v svoji razjarjenosti in svoj obraz sem zaradi vse zlobnosti skril pred tem mestom. ⁶ Glej, privedel bom zdravje in zdravilo, jih ozdravil in jim razodel obilje miru in resnice. ⁷ Judovemu ujetništvu in Izraelovemu ujetništvu bom naredil, da se vrnejo in jih bom zgradil kakor poprej. ⁸ Očistil jih bom pred vso njihovo krivičnostjo, s katero so grešili zoper mene, in oprostil3[Jer 31,34; Mih 7,18-19] jim bom vse njihove krivičnosti, s katerimi so grešili in s katerimi so se pregrešili zoper mene.

⁹ To mi bo ime radosti, hvala in čast pred vsemi narodi zemlje, ki bodo slišali vse dobro, ki jim ga storim. Bali se bodo in trepetali zaradi vse dobrote in zaradi vsega uspevanja, ki sem ga priskrbel.‹

¹⁰ Tako govori Gospod: ›Ponovno se bo na tem kraju, za katerega pravite, [da] bo zapuščen, brez človeka in brez živali, torej v Judovih mestih in na ulicah Jeruzalema, ki so zapuščene, brez človeka in brez naseljenca in brez živali, slišal ¹¹ glas radosti4[Jer 7,34; Jer 16,19] in glas veselja, glas žénina in glas neveste, glas tistih, ki bodo rekli: ›Hvalite Gospoda nad bojevniki, kajti Gospod je dober, kajti njegovo usmiljenje vztraja na veke,‹in od teh, ki bodo prinašali žrtev hvale v Gospodovo hišo. Kajti naredil bom vrnitev ujetništva dežele, kakor na začetku,‹ govori Gospod. ¹² Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Ponovno bo na tem kraju, ki je zapuščen, brez človeka in brez živali in v vseh njegovih mestih, prebivališče pastirjev, ki bodo svojim tropom povzročali, da se uležejo. ¹³ V gorskih mestih, v dolinskih mestih, v mestih na jugu, v Benjaminovi deželi, v krajih okoli Jeruzalema in v Judovih mestih bodo tropi ponovno prehajali pod rokama tistega, ki jih prešteva,‹ govori Gospod. ¹⁴ ›Glej, prihajajo dnevi,‹ govori Gospod, ›da bom izpolnil to dobro stvar, ki sem jo obljubil Izraelovi hiši in Judovi hiši.

¹⁵ V tistih dneh in v tistem času, bom naredil, da Davidu zraste Mladika5[Jer 23,5; Iz 11,1; Iz 4,2] pravičnosti, in on bo izvršil sodbo in pravičnost v deželi. ¹⁶ V tistih dneh bo Juda rešen in [prestolnica] Jeruzalem bo varno prebivala, in to je ime, s katerim bo imenovana: ›Gospod,d[Gospod…: hebr. Jahve–tsidkenu.] naša pravičnost.‹

¹⁷ Kajti tako govori Gospod: ›Davidue[Davidu…: hebr. Tam ne bo odsekan od Davida mož.] nikoli ne bo manjkalo6[2 Sam 7,14-16; 1 Kr 2,4] moža, da sedi na prestolu Izraelove hiše, ¹⁸ niti ne bo duhovnikom Lévijevcem manjkal mož pred menoj, da daruje žgalne daritve in da vžiga jedilne daritve in da opravlja nenehno klavno daritev.‹«

¹⁹ Gospodova beseda je prišla Jeremiju, rekoč: ²⁰ »Tako govori Gospod: ›Če7[Jer 31,36; Iz 54,9-10] lahko prelomite mojo zavezo dneva in mojo zavezo noči in da ne bo več dneva in noči v njunem obdobju, ²¹ potem bo lahko tudi moja zaveza z Davidom, mojim služabnikom, prelomljena, da ne bi imel sina, da kraljuje na njegovem prestolu, in z duhovniki Lévijevci, mojimi služabniki. ²² Kakor vojska neba8[Jer 31,37] ne more biti prešteta niti morski pesek izmerjen, tako bom pomnožil seme Davida, svojega služabnika in Lévijevce, ki mi služijo.‹« ²³ Poleg tega je Gospodova beseda prišla Jeremiju, rekoč: ²⁴ »Mar ne preudarjaš tega, kar je to ljudstvo govorilo, rekoč: ›Dve družini, ki ju je Gospod izbral, je celó zavrgel?‹ Tako so prezirali moje ljudstvo, da ne bi bilo več narod pred njimi.‹ ²⁵ Tako govori Gospod: ›Če ne bi bilo moje zaveze z dnevom in nočjo in če ne bi določil odredb o nebu in zemlji, ²⁶ potem bom zavrgel Jakobovo seme in Davida, svojega služabnika, tako da ne bom vzel nobenega iz njegovega semena, da bi bili vladarji nad semenom Abrahama, Izaka in Jakoba, kajti njihovemu ujetništvu bom naredil, da se vrnejo in se jih bom usmilil.‹«

Jer, 34. poglavje

¹ Beseda,a[Okoli leta 591 pr. Kr.] ki je prišla Jeremiju od Gospoda, ko1[2 Kr 25,1; Jer 52,4-11] se je babilonski kralj Nebukadnezar, vsa njegova vojska, vsa zemeljska kraljestva njegovegab[njegovega…: hebr. gospostva njegove roke.] gospostva in vse ljudstvo borilo zoper [prestolnico] Jeruzalem in zoper vsa njena mesta, rekoč: ² »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Pojdi in govôri Judovemu kralju Sedekíju in mu povej: ›Tako govori Gospod: ›Glej, to mesto bom izročil v roko babilonskega kralja in ta ga bo požgal z ognjem. ³ Ti ne boš pobegnil iz njegove roke, temveč boš zagotovo zajet2[Jer 32,4] in izročen v njegovo roko, in tvoje oči bodo gledale oči babilonskega kralja in tac[ta…: hebr. njegova usta bodo govorila tvojim ustom.] bo govoril s teboj od ust do ust in šel boš v Babilon.‹« ⁴ Vendar poslušaj besedo od Gospoda, oh Judov kralj Sedekíja: »Tako govori Gospod o tebi: ›Ne boš umrl pod mečem, ⁵ temveč boš umrl v miru, in s sežigi [dišav] tvojim očetom, prejšnjim kraljem, ki so bili pred teboj; tako bodo sežgali dišave zate; in oni te bodo objokovali, rekoč: ›Ah, gospod!‹ Kajti jaz sem proglasil besedo,‹ govori Gospod.« ⁶ Potem je prerok Jeremija vse te besede govoril Judovemu kralju Sedekíju v Jeruzalemu, ⁷ ko se je vojska babilonskega kralja borila zoper Jeruzalem in zoper vsa Judova mesta, ki so ostala, zoper Lahíš in zoper Azéko, kajti ta obrambna mesta so preostala od Judovih mest.

⁸ To jed[Okoli leta 591 pr. Kr.] beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, potem ko je kralj Sedekíja sklenil zavezo z vsem ljudstvom, ki je bilo v Jeruzalemu, da jim razglasi svobodo,3[2 Mz 21,2] ⁹ da naj bi vsak človek pustil svojega sluga in vsak človek svojo deklo, ki je Hebrejec ali Hebrejka, oditi prosto, da naj ne bi bil nihče postrežen od njih, torej od svojega brata Juda. ¹⁰ Torej ko so vsi princi in vse ljudstvo, ki je vstopilo v zavezo, slišalo, da naj bi vsak pustil svojega sluga in vsakdo svojo deklo oditi prosto, da naj si nihče izmed njih ne pusti več streč od njih, potem so ubogali in jim pustili oditi. ¹¹ Toda poteme[Okoli leta 590 pr. Kr.] so se obrnili nazaj in veleli služabnikom in pomočnicam, ki so jih pustili oditi proste, da se vrnejo in jih privedli v podjarmljenje za služabnike in za pomočnice.

¹² Zato je Gospodova beseda prišla k Jeremiju od Gospoda, rekoč: ¹³ »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Zavezo sem sklenil z vašimi očeti na dan, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti, rekoč: ¹⁴ ›Ob koncu sedmih4[2 Mz 21,2; 5 Mz 15,12] let pustite oditi vsak mož svojega brata Hebrejca, ki tif[ti…: ali, se je prodal.] je bil prodan; in ko ti je služil šest let, ga boš pustil od sebe oditi prostega.‹ Toda vaši očetje mi niso prisluhnili niti nagnili svojega ušesa. ¹⁵ In sedajg[sedaj: hebr. danes.] ste bili obrnjeni in ste storili pravilno v mojih očeh, v razglašanju svobode vsak človek svojemu sosedu; in pred menoj ste sklenili zavezo v hiši, kih[ki…: hebr. na katero je klicano moje ime.] je imenovana z mojim imenom. ¹⁶ Toda obrnili ste se in oskrunili moje ime in veleli vsak človek svojemu služabniku in vsak mož svoji pomočnici, ki ste jih na njihovo zadovoljstvo spustili na svobodo, da se vrnejo in jih privedli v podjarmljenje, da so vam za služabnike in pomočnice.‹ ¹⁷ Zato tako govori Gospod: ›Niste mi prisluhnili v razglašanju svobode, vsak človek svojemu bratu in vsak človek svojemu sosedu. Glejte, razglašam vam svobodo,‹ govori Gospod, ›meču, kužni bolezni in lakoti, in storil vam bom, dai[da boste…: hebr. za odstranjevanje.] boste odstranjeni5[5 Mz 28,64; Jer 29,18] v vsa kraljestva zemlje. ¹⁸ In jaz bom dal ljudi, ki so prestopali mojo zavezo, ki niso izpolnjevali besed zaveze, ki so jo sklenili pred menoj, ko so tele preklali na polovico in šli med njegovima deloma, ¹⁹ Judove prince in jeruzalemske prince, evnuhe in duhovnike in vse ljudstvo dežele, ki so šli med deloma teleta; ²⁰ jaz jih bom celo izročil v roko njihovih sovražnikov in v roko tistih, ki jim strežejo po življenju. Njihova trupla6[Jer 7,33; Jer 16,4] bodo za hrano perjádi neba in zemeljskim živalim. ²¹ Judovega kralja Sedekíja in njegove prince bom izročil v roko njihovih sovražnikov in v roko tistih, ki jim strežejo po življenju in v roko kralja babilonske vojske, ki so šli gor od vas. ²² Glej, zapovedal bom,‹ govori Gospod›in jim naredil, da se vrnejo k temu mestu; in bojevali se bodo zoper njega, ga zavzeli in ga požgali z ognjem in jaz bom Judova mesta naredil opustošenje brez prebivalca.‹«

Jer, 35. poglavje

¹ Beseda,a[Okoli leta 607 pr. Kr.] ki je prišla Jeremiju od Gospoda v dneh Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, rekoč: ² »Pojdi v hišo Rehábovcev in jim govôri in jih privedi v Gospodovo hišo, v eno izmed sob in jim daj piti vino.« ³ Potem sem vzel Jaazanjá, Jeremijevega sina, sina Habacinjájevega in njegove brate in vse njegove sinove in celotno hišo Rehábovcev; ⁴ in jih privedel v Gospodovo hišo, v sobo sinov Hanána, Jigdaljájevega sina, Božjega moža, ki je bila pri sobi princev, ki je bila nad sobo Šalúmovega sina Maasejája, čuvaja vrat.b[vrat: hebr. praga, ali, posode.] ⁵ Pred sinove hiše Rehábovcev sem postavil vrče, polne vina in čaše ter jim rekel: »Pijte vino.« ⁶ Toda rekli so: »Nobenega vina ne bomo pili, kajti Jonadáb, sin Rehába, naš oče, nam je zapovedal, rekoč: ›Nobenega vina ne boste pili niti vi niti vaši sinovi na veke. ⁷ Niti ne boste gradili hiše, niti sejali semena, niti sadili vinograda, niti imeli karkoli, temveč boste vse svoje dni prebivali v šotorih, da boste lahko mnogo dni živeli v deželi, kjer ste tujci.‹ ⁸ Tako smo ubogali glas Rehábovega sina Jonadába, našega očeta, v vsem, kar nam je določil, da vse naše dni ne pijemo nobenega vina, ne mi, ne naše žene, ne naši sinovi, niti naše hčere, ⁹ niti da si ne gradimo hiš, da bi prebivali v njih, niti nimamo vinograda, niti polja, niti semena, ¹⁰ temveč smo prebivali v šotorih in ubogali in storili glede na vse, kar nam je naš oče Jonadáb zapovedal. ¹¹ Toda pripetilo se je, ko je babilonski kralj Nebukadnezar prišel gor v to deželo, da smo rekli: ›Pridimo in pojdimo v Jeruzalem zaradi strahu pred vojsko Kaldejcev in zaradi strahu pred sirsko vojsko‹ in tako prebivajmo pri Jeruzalemu.‹«

¹² Potem je prišla beseda od Gospoda Jeremiju, rekoč: ¹³ »Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Pojdite in povejte ljudem Juda in prebivalcem Jeruzalema: ›Ali ne boste sprejeli poučevanja, da prisluhnete mojim besedam?‹ govori Gospod. ¹⁴ ›Besede Rehábovega sina Jonadába, ki jih je zapovedal svojim sinovom, naj ne pijejo vina, se izvršujejo, kajti do današnjega dne ga ne pijejo, temveč ubogajo zapoved svojega očeta. Vendar sem vam jaz govoril, vzdigujoč zgodaj in govoreč, toda niste mi prisluhnili. ¹⁵ K vam sem pošiljal tudi vse svoje služabnike preroke, vzdigujoče zgodaj in jih pošiljal, rekoč: ›Vrnite1[Jer 18,11; Jer 25,5] se sedaj, vsakdo iz svoje zle poti in poboljšajte svoja dejanja in ne pojdite za drugimi bogovi, da jim služite in boste prebivali v deželi, ki sem jo dal vam in vašim očetom.‹ Toda niste nagnili svojega ušesa niti mi niste prisluhnili. ¹⁶ Ker so sinovi Rehábovega sina Jonadába izvajali zapoved svojega očeta, ki jim jo je zapovedal, toda to ljudstvo mi ni prisluhnilo, ¹⁷ zato tako govori Gospod, Bog nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Glejte, privedel bom nad Juda in nad vse prebivalce Jeruzalema, vse zlo, ki sem ga proglasil zoper njih, ker sem jim govoril, toda niso slišali, in klical k njim, toda niso odgovorili.‹«

¹⁸ Jeremija je hiši Rehábovcev rekel: »Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Ker ste ubogali zapoved Jonadába, svojega očeta in se držali vseh njegovih predpisov in storili glede na vse, kar vam je zapovedal, ¹⁹ zato tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Rehábovemuc[Rehábovemu…: hebr. Nihče ne bo odsekan od Rehábovega sina Jonadába itd.] sinu Jonadábu ne bo manjkal moški, da bi stal pred menoj na veke.‹«

Jer, 36. poglavje

¹ Pripetilo se je v četrtem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, da je ta beseda prišla Jeremiju od Gospoda, rekoč: ² »Vzemi zvitek knjige in zapiši vanjo vse besede, ki sem ti jih govoril zoper Izrael in zoper Juda in zoper vse narode, od dneva, ko sem ti spregovoril, od Jošíjevih1[Jer 25,3] dni, celo do tega dne. ³ Morda bo Judova hiša prisluhnila vsemu zlu, ki jim ga nameravam storiti, da se bodo lahko vrnili vsak človek iz svoje zle poti, da bi lahko odpustil njihovo krivičnost in njihov greh.« ⁴ Potem je Jeremija poklical Nerijájevega sina Baruha in Baruh je iz Jeremijevih ust zapisal vse besede od Gospoda, ki mu jih je povedal, v zvitek knjige. ⁵ Jeremija je zapovedal Baruhu, rekoč: »Jaz sem zaprt; ne morem iti v Gospodovo hišo. ⁶ Zato pojdi ti in beri iz zvitka, ki si ga zapisal iz mojih ust, besede od Gospoda v ušesa ljudstva, v Gospodovi hiši, na dan posta, in bral jih boš tudi v ušesa vsega Juda, ki pride iz njihovih mest. ⁷ Morda bodoa[bodo…: hebr. bo njihova ponižna prošnja padla.] predstavili svojo ponižno prošnjo pred Gospodom in se bodo vrnili vsak iz svoje zle poti, kajti velika je jeza in razjarjenost, ki jo je Gospod proglasil zoper to ljudstvo.« ⁸ Nerijájev sin Baruh je storil glede na vse, kar mu je prerok Jeremija zapovedal, ko je iz knjige bral besede od Gospoda v Gospodovi hiši.

⁹ Pripetilo se je v petemb[Okoli leta 606 pr. Kr.] letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, v devetem mesecu, da so razglasili post pred Gospodom vsemu ljudstvu v Jeruzalemu in vsemu ljudstvu, ki je iz Judovih mest prišlo v Jeruzalem. ¹⁰ Potem je Baruh v knjigi bral Jeremijeve besede v Gospodovi hiši, v sobi Gemarjája, Šafánovega sina, pisarja, na višjem dvoru, ob vhoduc[vhodu: ali, vratih.]2[Jer 26,10] novih velikih vrat Gospodove hiše, v ušesa vsega ljudstva.

¹¹ Ko je Mihajá, sin Gemarjája, sin Šafána, iz knjige slišal vse Gospodove besede, ¹² § je potem odšel dol v kraljevo hišo, v pisarjevo sobo. Glej, vsi princi so sedeli tam, celó pisar Elišamá in Šemajájev sin Delajája in Ahbórjev sin Elnatána, Šafánov sin Gemarjá in Hananjájev sin Sedekíja in vsi princi. ¹³ Potem jim je Mihajá naznanil vse besede, ki jih je slišal, ko je Baruh bral knjigo v ušesa ljudstva. ¹⁴ Zatorej so vsi princi k Baruhu poslali Jehudíja, sina Netanjája, sina Šelemjája, sina Kušíja, rekoč: »V svojo roko vzemi zvitek, ki si ga prebral v ušesa ljudstva in pridi.« Tako je Nerijájev sin Baruh vzel zvitek v svojo roko in prišel k njim. ¹⁵ Rekli so mu: »Usedi se sedaj in preberi to v naša ušesa.« Tako je Baruh to prebral v njihova ušesa. ¹⁶ Pripetilo se je torej, ko so slišali vse besede, da so bili prestrašeni, tako eni kakor drugi in rekli Baruhu: »Zagotovo bomo o vseh teh besedah povedali kralju.« ¹⁷ Baruha pa so vprašali, rekoč: »Sedaj nam povej: ›Kako si zapisal vse te besede pri njegovih ustih?‹« ¹⁸ Potem jim je Baruh odgovoril: »On mi je vse te besede proglasil s svojimi usti, jaz pa sem jih s črnilom zapisal v knjigo.« ¹⁹ Potem so princi rekli Baruhu: »Pojdi, skrij se, ti in Jeremija. Naj nihče ne ve, kje sta.«

²⁰ Vstopili so h kralju na dvor, toda zvitek so položili v sobo pisarja Elišamá in vse besede povedali kralju v ušesa. ²¹ Tako je kralj poslal Jehudíja, da prinese zvitek in ta ga je vzel iz sobe pisarja Elišamája. In Jehudí ga je prebral v ušesa kralja in v ušesa vseh princev, ki so stali poleg kralja. ²² Torej kralj je sedel v zimski hiši, v devetem mesecu in tam je bil ogenj, ki je pred njim gorel na ognjišču. ²³ Pripetilo se je, da ko je Jehudí prebral tri ali štiri stolpce, je on to odrezal z nožkom in to vrgel v ogenj, ki je bil na ognjišču, dokler ni bil ves zvitek použit v ognju, ki je bil na ognjišču. ²⁴ Vendar niso bili prestrašeni, niti pretrgali svojih oblek niti kralj, niti katerikoli izmed njegovih služabnikov, ki so slišali vse te besede. ²⁵ Kljub temu so Elnatán, Delajá in Gemarjá posredovali h kralju, da ne bi zažgal zvitka, toda ni jih hotel poslušati. ²⁶ § Toda kralj je zapovedal Jerahmeélu, sinu Hamelehad[Hameleha: ali, od kralja.] in Serajáju, sinu Azriéla in Šelemjájevemu sinu Abdeélu, da primejo pisarja Baruha in preroka Jeremija, toda Gospod ju je skril.

²⁷ Poteme[Okoli leta 605 pr. Kr.] je Jeremiju prišla beseda od Gospoda, potem ko je kralj sežgal zvitek in besede, ki jih je Baruh zapisal pri Jeremijevih ustih, rekoč: ²⁸ »Ponovno si vzemi drug zvitek in nanj zapiši vse prejšnje besede, ki so bile na prvem zvitku, ki ga je Judov kralj Jojakím sežgal. ²⁹ Judovemu kralju Jojakímu pa boš rekel: ›Tako govori Gospod: ›Ti si sežgal ta zvitek, rekoč: ›Zakaj si pisal tja noter, rekoč: ›Babilonski kralj bo zagotovo prišel in uničil to deželo in bo naredil, da sta od tam odvzeta človek in žival?‹‹ ³⁰ Zato tako govori Gospod o Judovem kralju Jojakímu: ›Nikogar ne bo imel, da sedi na Davidovem prestolu, in njegovo truplo bo vrženo3[Jer 22,18-19] ven, podnevi v vročino in ponoči v zmrzal. ³¹ Kaznovalf[Kaznoval: hebr. Obiskal.] ga bom, njegovo seme in njegove služabnike zaradi njihove krivičnosti in jaz bom privedel nadnje, nad prebivalce Jeruzalema in nad Judove može, vse zlo, ki sem ga proglasil zoper njih; toda niso mi prisluhnili.‹«

³² Potem je Jeremija vzel drug zvitek in ga izročil pisarju Baruhu, Nerijájevemu sinu, ki je iz Jeremijevih ust nanj zapisal vse besede iz knjige, ki jo je Judov kralj Jojakím sežgal v ognju. Poleg teh so jim bile dodane mnoge druge podobneg[podobne…: hebr. besede kakor one.] besede.

Jer, 37. poglavje

¹ Kralja[Okoli leta 599 pr. Kr.] Sedekíja,1[Jer 22,24; 2 Kr 24,17; 2 Krn 36,9-10] sin Jošíja, je zakraljeval namesto Jojakímovega sina Konija, ki ga je babilonski kralj Nebukadnezar postavil za kralja v Judovi deželi. ² Toda niti on niti njegovi služabniki niti ljudstvo dežele ni prisluhnilo Gospodovim besedam, ki jih je govoril po prerokub[preroku…: hebr. roki preroka Jeremija.] Jeremiju. ³ Kraljc[Leta 590 pr. Kr.] Sedekíja je poslal Šelemjájevega sina Juhála in duhovnika Cefanjája, Maasejájevega sina, k preroku Jeremiju, rekoč: »Moli za nas sedaj h Gospodu, našemu Bogu.« ⁴ Torej Jeremija je prihajal in odhajal ven med ljudstvom, kajti niso ga vtaknili v ječo. ⁵ Potem je faraonova vojska prišla iz Egipta. Ko so Kaldejci, ki so oblegali Jeruzalem, slišali novice o njih, so se umaknili od Jeruzalema.

⁶ Potem je prišla beseda od Gospoda preroku Jeremiju, rekoč: ⁷ »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Tako boš rekel Judovemu kralju, ki te je poslal k meni, da poizveduješ od mene: ›Glej, faraonova vojska, ki je prišla naprej, da vam pomaga, se bo vrnila v Egipt, v svojo deželo. ⁸ Kaldejci pa bodo ponovno prišli in se borili zoper to mesto, ga zavzeli in požgali z ognjem.‹ ⁹ Tako govori Gospod: ›Ne zavajajte se,d[se: hebr. svojih duš.] rekoč: ›Kaldejci bodo zagotovo odšli od nas,‹ kajti ne bodo odšli. ¹⁰ Kajti čeprav bi udarili celotno vojsko Kaldejcev, ki se bori zoper vas in bi tam med njimi preostali samo ranjenie[ranjeni: hebr. prebodeni.] možje, bi se vendar vzdignili vsak človek v svojem šotoru in to mesto požgali z ognjem.‹«

¹¹ Pripetilo se je, ko je bila vojska Kaldejcev odrezanaf[odrezana: hebr. prisiljena, da se vzdigne.] izpred Jeruzalema zaradi strahu pred faraonovo vojsko, da ¹² § je potem Jeremija odšel naprej iz Jeruzalema, da gre v Benjaminovo deželo, da bi se oddvojilg[oddvojil…: ali, od tam odtihotapil.] tja, v sredo ljudstva. ¹³ Ko je bil v velikih vratih Benjamina, je bil tam poveljnik straže, katerega ime je bilo Jirijá, sin Šelemjája, sin Hananjá, in ta je prijel preroka Jeremija, rekoč: »Ti bežiš stran h Kaldejcem.« ¹⁴ Potem je Jeremija rekel: » To je napačno.h[napačno: hebr. neresnica, ali, laž.] Jaz ne bežim h Kaldejcem.« Toda ta mu ni prisluhnil. Tako je Jirijá prijel Jeremija in ga privedel k princem. ¹⁵ Zakaj princi so bili ogorčeni nad Jeremijem, ga udarili in ga vtaknili v ječo, v hišo pisarja Jonatana, kajti le-to so naredili za ječo.

¹⁶ Ko je Jeremija vstopil v jetniško jamo in v kabine,i[kabine: ali, celice.] je Jeremija tam ostal mnogo dni. ¹⁷ Potemj[Leta 589 pr. Kr.] je kralj Sedekíja poslal in ga potegnil ven. Kralj ga je na skrivnem vprašal v svoji hiši in rekel: »Ali je kakršnakoli beseda od Gospoda?« Jeremija je rekel: »Je, kajti,« je rekel, »izročen boš v roko babilonskega kralja.« ¹⁸ Poleg tega je Jeremija rekel kralju Sedekíju: »Kaj sem se pregrešil zoper tebe ali zoper tvoje služabnike ali zoper to ljudstvo, da ste me vtaknili v ječo? ¹⁹ Kje so sedaj vaši preroki, ki so vam prerokovali, rekoč: ›Babilonski kralj ne bo prišel zoper vas niti zoper to deželo.‹ ²⁰ Zatorej poslušaj sedaj, prosim te, oh moj gospod kralj. Naj bok[bo…: hebr. moja ponižna prošnja pade, prosim te, pade.] moja ponižna prošnja, prosim te, sprejeta pred teboj, da mi ne narediš, da se vrnem k hiši pisarja Jonatana, da tam ne umrem. ²¹ Potem je kralj Sedekíja zapovedal, da naj Jeremija pošljejo na dvorišče ječe in da mu dnevno dajejo kos kruha iz pekarske ulice, dokler ne bi bil ves kruh v mestu porabljen. Tako je Jeremija ostal na dvorišču ječe.

Jer, 38. poglavje

¹ Potem so Matánov sin Šefatjá, Pašhúrjev sin Gedaljá, Šelemjájev sin Juhál in Malkijájajev sin Pašhúr slišali besede, ki jih je Jeremija govoril vsemu ljudstvu, rekoč: ² »Tako govori Gospod: ›Kdor1[Jer 21,9] preostaja v tem mestu, bo umrl pod mečem, z lakoto in s kužno boleznijo, toda kdor gre naprej h Kaldejcem, bo živel, kajti svoje življenje bo imel za plen in bo živel.‹ ³ Tako govori Gospod: ›To mesto bo zagotovo izročeno v roko kralja babilonske vojske, ki ga bo zavzel.‹« ⁴ Zato so princi rekli kralju: »Rotimo te, naj bo ta človek usmrčen, kajti on tako slabi roke bojevnikov, ki preostajajo v tem mestu in roke vsega ljudstva, ko jim govori takšne besede, kajti ta človek ne išče blaginjea[blaginje: hebr. miru.] tega ljudstva, temveč škodo.« ⁵ Potem je kralj Sedekíja rekel: »Glejte, v vaši roki je, kajti kralj ni tisti, ki lahko stori kakršnokoli stvar zoper vas.« ⁶ § Potem so prijeli Jeremija in ga vrgli v odprtino jameb[odprtina jame: hebr. vodnjak, ječa.] Malkijája, sina Hameleha,c[Hameleha: ali, od kralja.] ki je bila na dvorišču ječe in Jeremija so spustili dol z vrvmi. Tam v jami pa ni bilo vode, ampak blato. Tako se je Jeremija pogreznil v blato.

⁷ Torej ko je Ebed Meleh, Etiopijec, eden izmed evnuhov, ki je bil v kraljevi hiši, slišal, da so Jeremija vtaknili v jamo; kralj je takrat sedel v Benjaminovih velikih vratih; ⁸ je Ebed Meleh odšel naprej iz kraljeve hiše in kralju spregovoril, rekoč: ⁹ »Moj gospod kralj, ti možje so storili zlo v vsem, kar so storili preroku Jeremiju, ki so ga vrgli v jamo, in verjetnod[verjetno…: hebr. umrl bo zaradi.] bo umrl zaradi lakote na kraju, kjer je, kajti v mestu ni več kruha.« ¹⁰ Potem je kralj ukazal Etiopijcu Ebed Melehu, rekoč: »Vzemi od tod trideset mož s seboje[s seboj: hebr. v svojo roko.] in dvigni preroka Jeremija iz jame, preden umre.« ¹¹ Tako je Ebed Meleh s seboj vzel može in odšel v kraljevo hišo pod zakladnico in od tam vzel stara zakrpana oblačila in stare cunje ter jih z vrvmi spustil dol v jamo k Jeremiju. ¹² Etiopijec Ebed Meleh je rekel Jeremiju: »Deni si ta stara zakrpana oblačila in stare cunje pod svoja ramena pod vrvi.« Jeremija je tako storil. ¹³ Tako so Jeremija potegnili gor z vrvmi in ga vzeli iz jame in Jeremija je ostal na dvorišču ječe.

¹⁴ Potem je kralj Sedekíja poslal in vzel preroka Jeremija k sebi v tretjif[tretji: ali, glavni.] vhod, ki je v Gospodovi hiši. Kralj je rekel Jeremiju: »Vprašal te bom stvar, ničesar ne prikrij pred menoj.« ¹⁵ Potem je Jeremija rekel Sedekíju: »Če ti to razglasim, mar me ne boš zagotovo usmrtil? In če ti dam nasvet, mar mi ne boš prisluhnil?« ¹⁶ Tako je kralj Sedekíja na skrivnem prisegel Jeremiju, rekoč: » Kakor živi Gospod, ki nam je naredil to dušo, te ne bom usmrtil niti te ne bom dal v roko teh mož, ki ti strežejo po življenju.« ¹⁷ Potem je Jeremija rekel Sedekíju: »Tako govori Gospod, Bog nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Če boš zagotovo šel naprej k princem babilonskega kralja, potem bo tvoja duša živela in to mesto ne bo sežgano z ognjem in živel boš ti in tvoja hiša, ¹⁸ toda če ne boš šel naprej k princem babilonskega kralja, potem bo to mesto dano v roke Kaldejcem in požgali ga bodo z ognjem in ne boš pobegnil iz njihove roke.« ¹⁹ Kralj Sedekíja pa je rekel Jeremiju: »Bojim se Judov, ki so prebegnili h Kaldejcem, da me ne bi izročili v njihovo roko in bi se mi posmehovali.« ²⁰ Toda Jeremija je rekel: »Ne bodo te izročili. Ubogaj, rotim te, glas Gospoda, ki ti ga govorim. Tako bo dobro s teboj in tvoja duša bo živela. ²¹ Toda če zavrneš iti naprej, je to beseda, ki mi jo je pokazal Gospod: ²² ›Glej, vse ženske, ki so preostale v hiši Judovega kralja, bodo privedene k princem babilonskega kralja in te ženske bode rekle: ›Tvojig[Tvoji…: hebr. Možje tvojega miru.] prijatelji so te zavedli in prevladali zoper tebe. Tvoja stopala so pogreznjena v blato in oni so se umaknili nazaj.‹ ²³ Tako bodo privedli ven vse tvoje žene in tvoje otroke h Kaldejcem in ne boš ušel iz njihove roke, temveč boš zajet z roko babilonskega kralja in naredilh[naredil…: hebr. to mesto boš sežgal.] boš, da bo to mesto sežgano z ognjem.‹«

²⁴ Potem je Sedekíja rekel Jeremiju: »Naj nihče ne izve o teh besedah in ne boš umrl. ²⁵ Toda če princi slišijo, da sem govoril s teboj in pridejo k tebi in ti rečejo: ›Razglasi nam sedaj, kaj si rekel kralju, ne skrivaj tega pred nami in ne bomo te usmrtili; in tudi kaj je kralj rekel tebi.‹ ²⁶ Potem jim boš rekel: ›Svojo ponižno prošnjo sem predstavil pred kraljem, da mi ne bi naredil, da se vrnem v Jonatanovo hišo, da bi tam umrl.‹ ²⁷ Potem so prišli vsi princi k Jeremiju in ga vprašali in ta jim je povedal glede na vse te besede, ki jih je kralj zapovedal. Tako so prenehalii[prenehali…: hebr. bili tiho pred njim.] govoriti z njim, kajti zadeva ni bila zaznana. ²⁸ Tako je Jeremija prebival na dvorišču ječe do dne, ko je bil Jeruzalem zavzet. Bil je tam, ko je bil Jeruzalem zavzet.

Jer, 39. poglavje

¹ V devetem1[2 Kr 25,1; Jer 52,4] letua[Leta 590 pr. Kr.] Judovega kralja Sedekíja, v desetem mesecu, je prišel babilonski kralj Nebukadnezar in vsa njegova vojska, zoper Jeruzalem in ga oblegal. ² In v enajstemb[Leta 588 pr. Kr.] letu Sedekíja, v četrtem mesecu, devetega dne meseca, je bilo mesto predrto. ³ § Vsi princi babilonskega kralja so vstopili in sedli v srednja velika vrata, celó Nergál Sarécer, Samgár Nebú, Sar Sehím, Rab-saris, Nergál Sarécer, Rab–mag, z vsem preostankom princev babilonskega kralja.

⁴ § Pripetilo se je, da ko so jih Judov kralj Sedekíja in vsi bojevniki zagledali, potem so zbežali in odšli naprej iz mesta ponoči po poti kraljevega vrta, ob velikih vratih med obema zidovoma, in odšel je ven po poti pustinje. ⁵ Toda kaldejska vojska jih je zasledovala in Sedekíja dohitela na pustinjah Jêrihe. Ko so ga prijeli, so ga privedli gor k babilonskemu kralju Nebukadnezarju v Riblo, v Hamátovo deželo, kjer je tac[ta…: hebr. z njim govoril o sodbah.] podal razsodbo nad njim. ⁶ Potem je babilonski kralj usmrtil Sedekíjeve sinove v Ribli, pred njegovimi očmi. Prav tako je babilonski kraj usmrtil vse Judove plemiče. ⁷ Poleg tega je iztaknil Sedekíjeve oči in ga zvezal z verigami,d[verigami: hebr. dvema bronastima verigama, ali, okovi.] da ga odvede v Babilon.

⁸ Kaldejci so požgali kraljevo hišo in hiše ljudi z ognjem in porušili zidove Jeruzalema. ⁹ Potem je Nebuzaradán, poveljnike[poveljnik…: ali, glavni maršal: hebr. glavni izmed rabljev, ali, pobijalci.]2[Jer 10,18] straže odvedel ujetništvo v Babilon, preostanek ljudstva, ki je ostal v mestu in tiste, ki so pobegnili proč, ki so prebegnili k njemu, s preostankom ljudstva, ki je preostalo. ¹⁰ Toda Nebuzaradán, poveljnikf[poveljnik…: ali, glavni maršal: hebr. glavni izmed rabljev, ali, pobijalci.] straže je pustil revne izmed ljudstva, ki niso imeli ničesar, v Judovi deželi in jim obenemg[obenem…: hebr. na ta dan.] dal vinograde in polja.

¹¹ Torej babilonski kralj Nebukadnezar je dal naročilo glede Jeremija Nebuzaradánu,h[Nebuzaradánu: hebr. pri roki od Nebuzaradána, poveljnika.] poveljnikui[poveljniku…: ali, glavnemu maršalu: hebr. glavnemu izmed rabljev, ali, pobijalcem.] straže, rekoč: ¹² »Vzemi ga in dobro glejj[glej: hebr. naravnaj svoje oči.] nanj in ne stôri mu ničesar hudega, temveč mu stôri celo tako, kakor ti bo rekel.« ¹³ Tako je poslal Nebuzaradána, poveljnikak[poveljnika…: ali, glavnega maršala: hebr. glavnega izmed rabljev, ali, pobijalce.] straže, Nebušazbána, Rab-sarisa, Nergál Sarécerja, Rab-maga in vse prince babilonskega kralja; ¹⁴ celo oni so poslali in vzeli Jeremija z dvorišča ječe ter ga predali Gedaljáju, sinu Ahikáma, sinu Šafána, da bi ga odvedel domov. Tako je prebival med ljudstvom.

¹⁵ Torej beseda od Gospoda je prišla Jeremiju, medtem ko je bil zaprt na dvorišču ječe, rekoč: ¹⁶ »Pojdi in spregovori Etiopijcu Ebed Melehu, rekoč: ›Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Glej, svoje besede bom privedel nad to mesto v zlo in ne v dobro in le-te bodo na ta dan dovršene pred teboj. ¹⁷ Toda tebe bom na ta dan osvobodil,‹ govori Gospod: ›in ne boš izročen v roko mož, ki se jih bojiš. ¹⁸ Kajti jaz te bom zagotovo osvobodil in ne boš padel pod mečem, temveč ti bo tvoje življenje za plen, ker si svoje zaupanje položil vame,‹ govori Gospod.«

Jer, 40. poglavje

¹ Beseda,a[Leta 588 pr. Kr.] ki je prišla Jeremiju od Gospoda, potem ko ga je Nebuzaradán, poveljnik straže, pustil oditi iz Rame, ko ga je vzel zvezanega z verigami,b[verigami: ali, lisicami.] izmed vseh tistih, ki so bili odvedeni ujeti iz Jeruzalema in Juda v Babilon. ² Poveljnik straže je vzel Jeremija in mu rekel: » Gospod, tvoj Bog, je proglasil to zlo nad tem krajem. ³ Torej Gospod je to privedel in storil glede na to, kakor je rekel, ker ste grešili zoper Gospoda in niste ubogali njegovega glasu, zato je nad vas prišla ta stvar. ⁴ Sedaj glej, danes sem ti razvezal verige, ki so bilec[so bile: ali, so.] na tvoji roki. Če se ti zdi dobro, da prideš z menoj v Babilon, pridi in jaz bom naklonjeno gledald[gledal…: hebr. postavil svoje oko nad teboj.] nate. Toda če se ti zdi slabo, da prideš z menoj v Babilon, se ogni. Glej, vsa dežela je pred teboj. Kamor se ti zdi dobro in primerno zate, da greš, tja pojdi.« ⁵ Torej, medtem ko še ni odšel nazaj, je rekel: »Prav tako pojdi nazaj h Gedaljáju, Ahikámovemu sinu, Šafánovemu sinu, ki ga je babilonski kralj naredil voditelja nad Judovimi mesti in prebivaj z njim med ljudstvom, ali pa pojdi kamorkoli se ti zdi primerno, da greš.« Tako mu je poveljnik straže izročil živež in nagrado ter ga pustil oditi. ⁶ Potem je Jeremija odšel k Ahikámovemu sinu Gedaljáju v Micpo, in prebival z njim med ljudstvom, ki je ostalo v deželi.

⁷ Torej, ko so vsi poveljniki sil, ki so bile na poljih, torej oni in njihovi možje, slišali, da je babilonski kralj postavil Gedaljájevega sina Ahikáma za voditelja v deželi in mu izročil može, ženske, otroke in od revnih iz dežele, izmed teh, ki niso bili odvedeni v ujetništvo v Babilon, ⁸ potem so prišli h Gedaljáju v Micpo, celo Netanjájev sin Jišmaél, Johanán in Jonatan, Karéahova sinova in Tanhúmetov sin Serajá in sinovi Efája Netófčana in Jaazanjá, sin Maahčána, oni in njihovi možje. ⁹ Gedaljá, sin Ahikáma, Šafánov sin, je prisegel njim in njihovim možem, rekoč: »Ne bojte se služiti Kaldejcem. Prebivajte v deželi in služite babilonskemu kralju in bo dobro z vami. ¹⁰ Kar se mene tiče, glejte, prebival bom v Micpi, da služime[služim…: hebr. stojim pred Kaldejci.]1[Jer 40,12] Kaldejcem, ki bodo prišli k nam, toda vi zbirajte vino, poletno sadje in olje ter jih dajajte v svoje posode in prebivajte v svojih mestih, ki ste jih vzeli.« ¹¹ Podobno, ko so vsi Judje, ki so bili v Moábu in med Amónci in v Edómu in ki so bili v vseh deželah, slišali, da je babilonski kralj pustil Judu ostanek in da je nad njimi postavil Gedaljája, sina Ahikáma, sina Šafána; ¹² so se celo vsi Judje vrnili iz vseh krajev, kamor so bili pognani ter prišli v Judovo deželo, h Gedaljáju v Micpo in zbrali zelo veliko vina in poletnega sadja.

¹³ Poleg tega so Karéahov sin Johanán in vsi poveljniki sil, ki so bili na poljih, prišli h Gedaljáju v Micpo ¹⁴ in mu rekli: »Ali zagotovo veš, da je Baalís, kralj Amóncev, poslal Netanjájevega sina Jišmaéla, da te ubije?«f[ubije: hebr. udari v dušo?] Toda Ahikámov sin Gedaljá jim ni verjel. ¹⁵ Potem je Karéahov sin Johanán na skrivnem spregovoril Gedaljáju v Micpi: »Pusti me oditi, prosim te in ubil bom Netanjájevega sina Jišmaéla in nihče tega ne bo vedel. Čemu naj bi te ta ubil, da bi se vsi Judi, ki so zbrani k tebi, razkropili in preostanek Juda propade?« ¹⁶ Toda Ahikámov sin Gedaljá je rekel Karéahovemu sinu Johanánu: »Ne boš storil te stvari, kajti napačno govoriš o Jišmaélu.«

Jer, 41. poglavje

¹ Pripetilo se je torej v sedmem mesecu, da je Netanjájev sin Jišmaél, sin Elišamá, iz kraljevega semena in kraljevi princi, celo deset mož z njim, prišlo k Ahikámovemu sinu Gedaljáju v Micpo; in tam so skupaj jedli kruh v Micpi. ² Potem se je dvignil Netanjájev sin Jišmaél in deset mož, ki so bili z njim in z mečem udarili Gedaljája, sina Ahikáma, sina Šafána in usmrtili njega, ki ga je babilonski kralj naredil voditelja nad deželo. ³ Jišmaél je usmrtil tudi vse Jude, ki so bili z njim, torej z Gedaljájem pri Micpi in Kaldejce, ki so bili najdeni tam in bojevnike. ⁴ Drugega dne se je pripetilo, potem ko je umoril Gedaljája in nihče tega ni vedel, ⁵ da so tja prišli nekateri iz Sihema, iz Šila in iz Samarije, celó osemdeset mož, ki so imeli svoje brade obrite, svoja oblačila pretrgana in razpraskani, z daritvami in kadilom v svoji roki, da jih prinesejo h Gospodovi hiši. ⁶ Netanjájev sin Jišmaél je odšel naprej iz Micpe, da jih sreča, jokajoča[jokajoč: v hoji in jokanju.] vso pot, medtem ko je šel. Pripetilo se je, ko jih je srečal, da jim je rekel: »Pridite k Ahikámovemu sinu Gedaljáju. ⁷ Bilo je tako, da ko so prišli v sredo mesta, da jih je Netanjájev sin Jišmaél usmrtil in jih vrgel v sredo jame, on in možje, ki so bili z njim. ⁸ Toda med njimi je bilo najdenih deset mož, ki so Jišmaélu rekli: »Ne ubij nas, kajti zaklade imamo na polju, od pšenice, od ječmena, od olja in od medu.« Tako je potrpel in jih ni ubil med njihovimi brati. ⁹ Torej jama, kamor je Jišmaél vrgel vsa trupla mož, ki jih je umoril zaradib[zaradi: blizu Gedaljá: hebr. po roki, ali, ob Gedaljájevi strani.] Gedaljája, je bila tista, ki jo je kralj Asá naredil zaradi strahu pred Bašájem, Izraelovim kraljem, in Netanjájev sin Jišmaél jo je napolnil s tistimi, ki so bili umorjeni. ¹⁰ Potem je Jišmaél odvedel proč ujetništvo, ves preostanek ljudstva, ki so bili v Micpi, celó kraljeve hčere in vse ljudstvo, ki je ostalo v Micpi, ki jih je Nebuzaradán, poveljnik straže, predal Ahikámovemu sinu Gedaljáju in Netanjájev sin Jišmaél jih je ujete odvedel in odšel, da bi prešel k Amóncem.

¹¹ Toda ko so Karéahov sin Johanán in vsi poveljniki sil, ki so bili z njim, slišali o vsem zlu, ki ga je storil Netanjájev sin Jišmaél, ¹² so potem vzeli vse može in odšli, da se bojujejo z Netanjájevim sinom Jišmaélom in ga našli pri velikih vodah, ki so v Gibeónu. ¹³ Pripetilo se je torej, da ko je vse ljudstvo, ki je bilo z Jišmaélom, videlo Karéahovega sina Johanána in vse poveljnike sil, ki so bili z njim, da so bili potem veseli. ¹⁴ Tako se je vse ljudstvo, ki ga je Jišmaél odvedel proč ujete iz Micpe, obrnilo okrog in se vrnilo in šlo h Karéahovemu sinu Johanánu. ¹⁵ Toda Netanjájev sin Jišmaél je od Johanána pobegnil z osmimi možmi in odšel k Amóncem. ¹⁶ Potem so Karéahov sin Johanán in vsi poveljniki sil, ki so bili z njim, vzeli ves preostanek ljudstva, ki jih je povrnil od Netanjájevega sina Jišmaéla iz Micpe, potem, ko je umoril Ahikámovega sina Gedaljája, celó mogočne bojevnike, ženske, otroke in evnuhe, ki jih je ponovno privedel iz Gibeóna. ¹⁷ Odrinili so in prebivali v prebivališču Kimhám, ki je pri Betlehemu, da gredo, da vstopijo v Egipt ¹⁸ zaradi Kaldejcev, kajti bali so se jih, ker je Netanjájev sin Jišmaél umoril Ahikámovega sina Gedaljája, ki ga je babilonski kralj postavil za voditelja v deželi.

Jer, 42. poglavje

¹ Potem so se vsi poveljniki sil, Karéahov sin Johanán, Hošajájev sin Jaazanjá in vse ljudstvo, od najmanjših celo do največjih, približali ² in rekli preroku Jeremiju: »Rotimoa[Rotimo…: ali, Naj naša ponižna prošnja pade pred teboj.] te, naj bo naša ponižna prošnja sprejeta pred teboj in prosi za nas h Gospodu, svojemu Bogu, celó za ves ta preostanek; (kajti nas je ostalo samo malo od mnogih, kakor nas tvoje oči gledajo), ³ da nam Gospod, tvoj Bog, lahko pokaže pot, po kateri lahko hodimo in stvar, ki jo lahko delamo.« ⁴ Potem jim je prerok Jeremija rekel: »Slišal sem vas. Glejte, molil bom za vas h Gospodu, svojemu Bogu, glede vaših besed, in zgodilo se bo, da katerokoli stvar vam bo Gospod odgovoril, vam bom to oznanil. Ničesar ne bom zadržal pred vami.« ⁵ Potem so rekli Jeremiju: » Gospod bodi resnična in zvesta priča med nami, če ne storimo celo glede vseh stvari, zaradi katerih te je Gospod, tvoj Bog, poslal k nam. ⁶ Bodisi je to dobro ali če je to zlo, ubogali bomo glas Gospoda, svojega Boga, h kateremu smo te poslali, da bo lahko dobro z nami, ko ubogamo glas Gospoda, svojega Boga.«

⁷ Po desetih dneh se je pripetilo, da je beseda od Gospoda prišla k Jeremiju. ⁸ Potem je poklical Karéahovega sina Johanána in vse poveljnike sil, ki so bili z njim in vse ljudstvo, od najmanjšega, celo do največjega ⁹ in jim rekel: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog, h kateremu ste me poslali, da pred njim predložim vašo ponižno prošnjo: ¹⁰ ›Če boste mirno ostali v tej deželi, potem vas bom gradil in vas ne bom podiral, sadil vas bom in vas ne bom ruval, kajti pokesal sem se zla, ki sem vam ga storil. ¹¹ Ne bojte se babilonskega kralja, ki se ga bojite. Ne bojte se ga,‹ govori Gospod. ›kajti jaz sem z vami, da vas rešim in da vas osvobodim iz njegove roke. ¹² Pokazal vam bom usmiljenja, da bo lahko imel usmiljenje nad vami in vam naredil, da se vrnete k svoji deželi.

¹³ Toda če rečete: ›Ne bomo prebivali v tej deželi niti ne bomo ubogali glasu Gospoda, tvojega Boga, ¹⁴ rekoč: ›Ne, temveč bomo šli v egiptovsko deželo, kjer ne bomo videli nobene vojne niti slišali zvoka šofárja niti ne imeli lakote kruha in bomo tam prebivali.‹‹ ¹⁵ Sedaj torej poslušajte Gospodovo besedo, vi, Judov ostanek: ›Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Če v celoti naravnate svoje obraze, da vstopite v Egipt in greste, da začasno prebivate tam, ¹⁶ potem se bo zgodilo, da vas bo meč, ki ste se ga bali, tam, v egiptovski deželi, dohitel in lakota, ki ste se je bali, bob[bo…: hebr. se bo trdno držala za vami.] tesno sledila za vami tja v Egipt, in tam boste umrli. ¹⁷ Tako boc[bo…: hebr. bodo vsi ljudje.] z vsemi ljudmi, ki bodo svoje obraze naravnali, da gredo v Egipt, da začasno prebivajo tam. Umrli bodo pod mečem, od lakote, od kužne bolezni in nihče izmed njih ne bo preostal ali pobegnil pred zlom, ki ga bom privedel nadnje.‹ ¹⁸ Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Kakor je bila moja jeza in moja razjarjenost izlita nad prebivalce Jeruzalema, tako bo moja razjarjenost izlita nad vas, ko boste vstopili v Egipt, in vi boste preziranje, osuplost, prekletstvo in graja; in ne boste več videli tega kraja.‹«

¹⁹ Gospod je glede vas rekel: »Oh vi, Judov preostanek: ›Ne pojdite v Egipt. Zagotovo védite, da sem vasd[vas…: hebr. pričeval zoper vas.] ta dan opomnil. ²⁰ Kajti pretvarjalie[pretvarjali…: ali, uporabili ste prevaro zoper svoje duše.] ste se v svojih srcih, ko ste me poslali h Gospodu, svojemu Bogu, rekoč: ›Moli za nas h Gospodu, našemu Bogu in glede na vse to, kar ti bo Gospod, naš Bog, rekel, tako nam razglasi in bomo to storili.‹ ²¹ Sedaj sem vam ta dan to razglasil, toda vi niste ubogali glasu Gospoda, svojega Boga niti nobene stvari, za katero me je poslal k vam. ²² Zdaj torej zagotovo védite, da boste umrli pod mečem, od lakote in od kužne bolezni na kraju, kamor želite itif[iti…: ali, da bi šli, da začasno prebivate.] in začasno prebivati.«

Jer, 43. poglavje

¹ Pripetilo se je, da ko je Jeremija končal govorjenje vsemu ljudstvu vse besede Gospoda, njihovega Boga, za katere ga je Gospod, njihov Bog, poslal k njim, celó vse te besede, ² so potem spregovorili Hošajájev sin Azarjá, Karéahov sin Johanán in vsi ponosni možje, rekoč Jeremiju: »Napačno govoriš. Gospod, naš Bog, te ni poslal, da rečeš: ›Ne pojdite v Egipt, da začasno prebivate tam,‹ ³ temveč te je Nerijájev sin Baruh naravnal zoper nas, da nas izročiš v roko Kaldejcev, da bi nas oni lahko usmrtili in nas odvedli ujetnike v Babilon.« ⁴ Tako Karéahov sin Johanán, vsi poveljniki sil in vse ljudstvo niso ubogali glasu Gospoda, da prebivajo v Judovi deželi, ⁵ temveč so Karéahov sin Johanán in vsi poveljniki sil vzeli ves Judov preostanek, ki se je vrnil iz vseh narodov, kamor so bili pognani, da prebivajo v Judovi deželi; ⁶ celó može, ženske, otroke, kraljeve hčere in vsako osebo, ki jih je Nebuzaradán, poveljnik straže, pustil z Gedaljájem, sinom Ahikáma, sinom Šafána in prerokom Jeremijem in Nerijájevim sinom Baruhom. ⁷ Tako so prišli v egiptovsko deželo, kajti niso ubogali glasu Gospoda. Tako so prišli celó v Tahpanhés.

⁸ Potem je prišla beseda od Gospoda Jeremiju v Tahpanhésu, rekoč: ⁹ »Va[Leta 588 pr. Kr.] svojo roko vzemi velike kamne in jih skrij v ilo v opekarsko peč, ki je pri vhodu faraonove hiše v Tahpanhésu, pred očmi Judovih mož ¹⁰ in jim reci: ›Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Glejte, poslal bom in vzel babilonskega kralja Nebukadnezarja, svojega služabnika in njegov prestol bom postavil na teh kamnih, ki sem jih skril; in on bo nad njimi razpel svoj kraljevi paviljon. ¹¹ In ko pride, bo udaril egiptovsko deželo in izročil tiste,1[Jer 15,2; Zah 11,9] ki so za smrt, k smrti; in tiste, ki so za ujetništvo, k ujetništvu; in tiste, ki so za meč, k meču. ¹² § In jaz bom prižgal ogenj v hišah egiptovskih bogov in on jih bo sežgal in jih odvedel proč ujetnike; in odel se bo z egiptovsko deželo, kakor si pastir nadene svojo obleko; in od tod bo šel naprej v miru. ¹³ Zlomil bo tudi podobeb[podobe: hebr. kipe, ali, stoječe podobe.] Bet Šemeša,c[Bet Šemeš: ali, hiše sonca.] ki je v egiptovski deželi; in hiše egipčanskih bogov bo sežgal z ognjem.«

Jer, 44. poglavje

¹ Beseda,a[Leta 587 pr. Kr.] ki je prišla Jeremiju glede vseh Judov, ki prebivajo v egiptovski deželi, ki prebivajo v Migdólu, v Tahpanhésu, v Nofub[Nofu: hebr. Memfis, mesto ob Nilu, poleg Kaira.] in v deželi Patrós, rekoč: ² »Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Videli ste vse zlo, ki sem ga privedel nad Jeruzalem in nad vsa Judova mesta, in glejte, ta dan so ta opustošenje in nihče ne prebiva tam ³ zaradi njihove zlobnosti, ki so jo zagrešili, da me dražijo do jeze v tem, da so odšli zažigat kadilo in da služijo drugim bogovom, ki jih niso poznali niti oni, da, niti vaši očetje. ⁴ Vendar sem vam pošiljal vse svoje služabnike preroke, vzdigujoče zgodaj in jih pošiljal, rekoč: ›O ne storite te gnusne stvari, ki jo sovražim.‹ ⁵ Toda niso prisluhnili niti nagnili svojega ušesa, da se odvrnejo od svoje zlobnosti, da ne bi zažigali kadila drugim bogovom. ⁶ Zato sta bila moj bes in moja jeza izlita naprej in vžgana v Judovih mestih in na ulicah Jeruzalema; in ta so opustošena in zapuščena kakor ta dan.‹ ⁷ Zaradi tega sedaj tako govori Gospod, Bog nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Zakaj ste zagrešili to veliko zlo zoper svoje duše, da izmed sebe iztrebite moškega in žensko, otroka in dojenčka, ven iz Juda,c[Juda: hebr. srede Juda.] da nikogar ne pustite, da preostane. ⁸ V tem, da ste me dražili do besa z deli svojih rok, zažigajoč kadilo drugim bogovom v egiptovski deželi, kamor ste odšli, da prebivate, da se lahko sami odrežete in da ste lahko prekletstvo in graja med vsemi narodi zemlje?‹ ⁹ Mar ste pozabili zlobnostd[zlobnost: hebr. zlobnosti, ali, kaznovanja itd.] svojih očetov, zlobnost Judovih kraljev, zlobnost njihovih žená, svojo zlobnost in zlobnost svojih žená, ki so jo zagrešili v Judovi deželi in na ulicah Jeruzalema? ¹⁰ Niso se ponižalie[ponižali: hebr. skesali.] celó do tega dne, niti se niso bali, niti hodili po moji postavi, niti po mojih zakonih, ki sem jih postavil pred vas in vaše očete.

¹¹ Zato tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Glejte, svoj1[Am 9,4] obraz bom naravnal zoper vas za zlo in da iztrebim vsega Juda. ¹² Vzel bom preostanek Juda, ki so svoje obraze naravnali, da gredo v egiptovsko deželo, da začasno prebivajo tam in vsi bodo použiti in padli v egiptovski deželi; torej použiti bodo z mečem in z lakoto. Umrli bodo, od najmanjših celo do največjih, z mečem in z lakoto, in bodo preziranje in osuplost, prekletstvo in graja. ¹³ Kajti kaznoval bom tiste, ki prebivajo v egiptovski deželi, kakor sem kaznoval Jeruzalem, z mečem, z lakoto in s kužno boleznijo, ¹⁴ tako da ne bo nihče izmed Judovega preostanka, ki so odšli v egiptovsko deželo, da začasno prebivajo tam, ušel ali preostal, da bi se vrnil v Judovo deželo, h kateri so imelif[imeli…: hebr. dvignili svojo dušo.] željo, da se vrnejo, da prebivajo tam. Kajti nihče se ne bo vrnil, razen tistih, ki bodo pobegnili.‹«

¹⁵ Potem so vsi možje, ki so vedeli, da so njihove žene zažigale kadilo drugim bogovom in vse ženske, ki so stale poleg, velika množica, celo vse ljudstvo, ki prebiva v egiptovski deželi, v Patrósu, odgovorili Jeremiju, rekoč: ¹⁶ » Glede besede, ki si nam jo govoril v imenu Gospoda, ti ne bomo prisluhnili, ¹⁷ temveč bomo zagotovo počeli katerokoli stvar, ki izhaja iz naših ust, da zažigamo kadilo kraljicig[kraljici: ali, okviru.]2[Jer 7,18] neba in da ji izlivamo pitne daritve, kakor smo počeli mi in naši očetje, naši kralji in naši princi v Judovih mestih in na ulicah Jeruzalema, kajti tedaj smo imeli obilico živežah[živeža: hebr. kruha.] in smo bili dobro in nismo videli zla. ¹⁸ Toda odkar smo prenehali zažigati kadilo kraljici neba in ji izlivati pitne daritve, smo bili v potrebi vseh stvari in smo použiti z mečem in z lakoto.« ¹⁹ »In ko3[Jer 7,18] smo zažigale kadilo kraljici neba in ji izlivale pitne daritve, mar smo ji naredile kolačke, da jo obožujemo in ji izlivale pitne daritve, brez naših moških?«i[moških: ali, móž?]

²⁰ Potem je Jeremija rekel vsemu ljudstvu, moškim in ženskam in vsemu ljudstvu, ki mu je dalo ta odgovor, rekoč: ²¹ »Kadilo, ki ste ga zažigali po Judovih mestih in po ulicah Jeruzalema, vi in vaši očetje, vaši kralji, vaši princi in ljudstvo dežele, ali se jih ni Gospod spomnil in ali to ni prišlo v njegov um? ²² Tako da Gospod ni mogel več trpeti zaradi zla vaših početij in zaradi ogabnosti, ki ste jih zagrešili; zato je vaša dežela opustošenje, osuplost in prekletstvo, brez prebivalca, kakor na ta dan. ²³ Ker ste zažigali kadilo in ker ste grešili zoper Gospoda in niste ubogali Gospodovega glasu, niti hodili po njegovi postavi, niti po njegovih zakonih, niti po njegovih pričevanjih, zato se vam je zgodilo to zlo, kakor na ta dan.« ²⁴ Poleg tega je Jeremija rekel vsemu ljudstvu in vsem ženskam: »Poslušajte besedo od Gospoda, ves Juda, ki ste v egiptovski deželi: ²⁵ ›Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, rekoč: ›Vi in vaše žene ste tako govorili s svojimi usti in s svojo roko izpolnili, rekoč: ›Zagotovo bomo izvajali svoje zaobljube, ki smo se jih zaobljubili, da zažigamo kadilo kraljici neba in da ji izlivamo pitne daritve.‹ Zagotovo boste dokončali svoje zaobljube in zagotovo boste izvedli svoje zaobljube. ²⁶ Zato poslušajte besedo od Gospoda, ves Juda, ki prebiva v egiptovski deželi: ›Glejte, prisegel sem pri svojem velikem imenu,‹ govori Gospod, ›da moje ime ne bo več imenovano v ustih kateregakoli moškega iz Juda in po vsej egiptovski deželi, rekoč: ›Gospod Bog živi.‹ ²⁷ Glej, bedel bom nad njimi za zlo in ne za dobro; in vsi Judovi možje, ki so v egiptovski deželi, bodo použiti z mečem in z lakoto, dokler jih ne bo konec. ²⁸ Vendar se bo malo število, ki pobegne meču, vrnilo iz egiptovske dežele v Judovo deželo in ves preostanek Juda, ki so odšli v egiptovsko deželo, da tam začasno prebiva, bo vedel čigave besede bodo obstale, mojej[moje…: hebr. od mene ali od njih.] ali njihove.

²⁹ Tok[Leta 589 pr. Kr.] vam bo znamenje,‹ govori Gospod, ›da vas bom kaznoval na tem kraju, da boste lahko vedeli, da bodo moje besede zagotovo obstale zoper vas v zlo.‹ ³⁰ Tako govori Gospod: ›Glejte, izročil bom faraona Hofrája, egiptovskega kralja, v roko njegovih sovražnikov in v roko tistih, ki strežejo po njegovem življenju, kakor sem Judovega kralja Sedekíja izročil v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja, njegovega sovražnika in ki je stregel po njegovem življenju.‹«

Jer, 45. poglavje

¹ Beseda,a[Okoli leta 607 pr. Kr.] ki jo je prerok Jeremija spregovoril Nerijájevemu sinu Baruhu, ko je zapisal te besede v knjigo pri Jeremijevih ustih, v četrtem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, rekoč: ² »Tako govori Gospod, Izraelov Bog, tebi, oh Baruh. ³ Rekel si: ›Gorje mi sedaj! Kajti Gospod je dodal žalost k moji bridkosti; oslabel sem v svojem vzdihovanju in ne najdem počitka.‹

⁴ Tako mu boš rekel: ›Gospod tako govori: ›Glej, to, kar sem zgradil, bom porušil in to, kar sem zasadil, bom izruval, celo to celotno deželo. ⁵ In ti zase iščeš velike stvari? Ne išči jih, kajti glej, privedel bom zlo nad vse meso,‹ govori Gospod, ›toda tvoje življenje ti bom dal za plen1[Jer 39,18] v vseh krajih, kamor greš.«

Jer, 46. poglavje

¹ Beseda od Gospoda, ki je prišla preroku Jeremiju zoper pogane; ² zoper Egipt, zoper vojsko faraona Neka,a[Faraon Neko, (609–595 pr. Kr.] egiptovskega kralja, ki je bil pri reki Evfratu v Kárkemišu, ki ga je babilonski kralj Nebukadnezar udaril v četrtem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja. ³ »›Pripravite majhen ščit in ščit ter se približajte boju. ⁴ Vprezite konje in vstanite, vi konjeniki in postavite se s svojimi čeladami; zgladite sulice in si nadenite oklepe. ⁵ Zakaj sem jih videl zaprepadene in obrnjene nazaj? In njihovi mogočni so potolčenib[potolčeni…: hebr. zlomljeni na koščke.] in so nagloc[naglo…: hebr. zbežali [s] poletom.] zbežali in niso gledali nazaj, kajti strah je bil naokoli,‹ govori Gospod. ⁶ ›Ne dopusti, da hitri izgine niti da mogočni človek pobegne; opotekali se bodo in padali proti severu, pri reki Evfratu. ⁷ Kdo je ta, ki prihaja gor kakor poplava,d[poplava: egipčanskega izvora, kanal, Nil, rečni sistem.] katerega vode se premikajo kakor reke?‹ ⁸ Egipt se vzdiguje kakor poplavae[poplava: egipčanskega izvora, kanal, Nil, rečni sistem.] in njegove vode se premikajo kakor reke; in pravi: ›Šel bom gor in pokril zemljo, uničil bom mesto in njegove prebivalce. ⁹ Pridite gor, vi konji; in besnite, vi bojni vozovi in naj mogočni možje pridejo naprej. Etiopijcif[Etiopijci: hebr. Kuš.] in Libijci, ki prijemajo ščit; in Ludéjci,g[Ludéjci: hebr. Put.] ki prijemajo in napenjajo lok. ¹⁰ Kajti to je dan Gospoda Boga nad bojevniki, dan maščevanja, da se lahko maščuje svojim nasprotnikom in meč bo požiral in ta bo nasičen in opijanjen z njihovo krvjo, kajti Gospod Bog nad bojevniki ima klavno daritev v severni deželi, pri reki Evfratu. ¹¹ Pojdi gor v Gileád in vzemi balzam, oh devica, egiptovska hči. Zaman boš uporabljala mnoga zdravila, kajti neh[ne…: hebr. zate ne bo nobenega zdravila.] boš ozdravljena.

¹² Narodi so slišali o tvoji sramoti in tvoje vpitje je napolnilo deželo, kajti mogočen človek se je spotaknil zoper mogočnega in oba skupaj sta padla.‹«

¹³ Beseda, ki jo je Gospod spregovoril preroku Jeremiju, kako bo babilonski kralj Nebukadnezar prišel in udaril egiptovsko deželo. ¹⁴ ›Oznanitei[Okoli leta 571 pr. Kr.] v Egiptu, razglasite v Migdólu, razglasite v Nofuj[Nof: hebr. Memfis, mesto ob Nilu, poleg Kaira.] in v Tahpanhésu, recite: ›Stoj trdno in se pripravi, kajti meč bo požiral okoli tebe. ¹⁵ Zakaj so tvoji hrabri možje pometeni proč? Niso obstali, ker jih je Gospod pognal. ¹⁶ Mnogek[Mnoge…: hebr. Pomnožil je padajoče.] je pripravil, da padejo, da, eden je padel na drugega. Rekli so: ›Vstanimo in ponovno pojdimo k svojemu ljudstvu in k deželi svojega rojstva, proč od zatiralskega meča.‹ ¹⁷ Tam so vpili: ›Faraon, egiptovski kralj, je samo hrup; zamudil je določeni čas.‹ ¹⁸ ›Kakor jaz živim,‹ govori Kralj, čigar ime je Gospod nad bojevniki: ›Zagotovo, kakor je Tabor med gorami in kakor Karmel pri morju, tako bo on prišel. ¹⁹ Oh ti hči, prebivajoča v Egiptu, oskrbil[oskrbi…: hebr. naredi si orodja ujetništva.] se, da greš v ujetništvo, kajti Nof bo opustošen in zapuščen, brez prebivalca. ²⁰ Egipt je podoben zelo lepi telici, toda uničenje prihaja; to prihaja iz severa. ²¹ Prav tako so njegovi najeti možje v njegovi sredi podobni pitanimm[pitanim…: hebr. bikcem iz boksa.] bikcem; kajti tudi oni so obrnjeni nazaj in skupaj so pobegnili proč; niso obstali, ker je nadnje prišel dan njihove katastrofe in čas njihovega obiskanja. ²² Njihov glas bo šel kakor kača; kajti korakali bodo z vojsko in zoper njega bodo prišli s sekirami kakor drvarji. ²³ Posekali bodo njegov gozd,‹ govori Gospod, ›čeprav ta ne more biti preiskan, ker jih je več kakor kobilic in so brezštevilni. ²⁴ Egiptovska hči bo zbegana; izročena bo v roko severnega ljudstva.‹ ²⁵ Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, pravi: ›Glejte, kaznoval bom množicon[množico: ali, hranitelja: hebr. Amón.] iz Noja in faraona in Egipt z njihovimi bogovi in njihovimi kralji, celo faraona in vse tiste, ki zaupajo vanj. ²⁶ Izročil jih bom v roko tistih, ki jim strežejo po življenjih, v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in v roko njegovih služabnikov. Potem bo tao[ta: to je, Egipt.] naseljen kakor v dneh davnine,‹ govori Gospod.

²⁷ 1[Iz 41,13; Iz 43,5; Iz 44,1; Jer 30,10] ›Vendar se ne boj, oh moj služabnik Jakob in ne bodi zaprepaden, oh Izrael, kajti glej, rešil te bom od daleč in tvoje seme iz dežele njihovega ujetništva. Jakob se bo vrnil in bo počival in bo sproščen in nihče ga ne bo strašil. ²⁸ Ne boj se, Jakob, moj služabnik,‹ govori Gospod, ›kajti jaz sem s teboj, kajti naredil bom popoln2[Jer 30,11; Jer 10,24] konec vseh narodov, kamor sem te pognal. Toda iz tebe ne bom naredil popolnega konca, temveč te bom grajal po meri; vendar te ne bom pustilp[pustil…: ali, popolnoma iztrebil.] v celoti nekaznovanega.‹«

Jer, 47. poglavje

¹ Besedaa[Okoli leta 600 pr. Kr.] od Gospoda, ki je prišla preroku Jeremiju zoper Filistejce, preden je faraon udaril Gazo.b[Gazo: hebr. Azzah.] ² »Tako govori Gospod: ›Glej, vode1[Iz 8,7] se dvigujejo iz severa in bodo preplavljajoča poplava in bodo poplavile deželo in vse,c[vse…: hebr. njeno polnost.] kar je v njej; mesto in tiste, ki prebivajo v njem. Potem bodo ljudje jokali in vsi prebivalci dežele bodo tulili ³ ob hrupu topotanja kopit njegovih močnih konj, ob drvenju njegovih bojnih voz in ob hrumenju njegovih koles. Očetje ne bodo gledali nazaj k svojim otrokom zaradi slabotnosti rok, ⁴ zaradi dneva, ki prihaja, da opleni vse Filistejce in da iztrebi iz Tira in Sidóna vsakega pomočnika, ki preostaja, kajti Gospod bo oplenil Filistejce, ostanek deželed[dežele: hebr. otoka.] Kaftor. ⁵ Plešavost je prišla nad Gazo; Aškelón je iztrebljen s preostankom njihove doline. Doklej boš zarezoval samega sebe? ⁶ Oh ti, Gospodov meč, kako dolgo bo trajalo, preden boš tiho? Spravie[Spravi: hebr. Zberi.] se v svojo nožnico, počivaj in bodi miren. ⁷ Kako jef[je: hebr. si.] lahko tiho, glede na to, da mu je Gospod dal naročilo zoper Aškelón in zoper morsko obalo? Tam ga je on določil.‹«

Jer, 48. poglavje

¹ §a[Okoli leta 600 pr. Kr.] Zoper Moáb tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: »Gorje Nebóju! Kajti ta je oplenjen. Kirjatájim je zbegan in zavzet. Misgabb[Misgab: ali, Visoki kraj.] je zbegan in zaprepaden. ² Moábove hvale ne bo več. V Hešbónu so snovali zlo zoper njega; pridimo in iztrebimo ga pred tem, da bi bil narod. Tudi ti boš iztrebljen,c[iztrebljen: ali, priveden do molka.] o Madmén; meč ted[te…: hebr. bo šel za teboj.] bo preganjal. ³ Glas vpitja bo iz Horonájima, plenjenje in veliko uničenje. ⁴ Moáb je uničen; njegovi malčki so storili, da se je slišal jok. ⁵ Kajti ob vzpenjanju Luhíta se bo vzdigovalo nenehnoe[nenehno…: hebr. jokanje z jokanjem.]1[Iz 15,5] jokanje, kajti ob spuščanju Horonájima so sovražniki slišali krik pogube. ⁶ § Pobegnite, rešite svoja življenja in bodite podobni brinuf[brinu: ali, golemu drevesu.]2[Jer 17,6] v divjini.

⁷ Kajti ker si zaupal v svoja dela in svoje zaklade, boš tudi ti zajet. Kemošg[Kemoš: hebr. Bog Moábcev.] bo šel naprej v ujetništvo skupaj s svojimi duhovniki3[Jer 49,3] in svojimi princi. ⁸ Plenilec bo prišel nad vsako mesto in nobeno mesto ne bo uteklo. Tudi dolina bo propadla in ravnina bo uničena, kakor je govoril Gospod. ⁹ Daj peruti Moábu, da bo lahko pobegnil in ušel, kajti njegova mesta bodo zapuščena, brez kogarkoli, da bi v njih prebival. ¹⁰ Preklet bodi, kdor dela Gospodovo delo varljivoh[varljivo: ali, nemarno.] in preklet bodi, kdor svoj meč zadržuje od krvi.

¹¹ Moáb je bil sproščen od svoje mladosti in se ustalil na svojih drožehi[drožeh: hebr. vinske usedline.] in ni bil izpraznjen iz posode v posodo niti ni šel v ujetništvo. Zato bo njegov okus ostalj[ostal: hebr. stal.] v njem in njegova vonjava ni spremenjena. ¹² § Zato, glej, prihajajo dnevi,‹ govori Gospod, ›ko bom k njemu poslal postopače, ki mu bodo naredili, da se potepa in izpraznili bodo njegove posode in počili njihove mehove. ¹³ Moáb se bo sramoval Kemoša, kakor se je Izraelova hiša sramovala Betela, njihovega zaupanja.

¹⁴ Kako pravite: ›Mi smo mogočni4[[Ps 33,16]] in močni možje za vojno?‹ ¹⁵ § Moáb je oplenjen in odšel gor iz svojih mest in njegovik[njegovi…: hebr. izbrani izmed mladeničev.] izbrani mladeniči so odšli dol k pokolu,‹ govori Kralj, katerega ime je Gospod nad bojevniki. ¹⁶ Blizu je Moábova katastrofa, da pride in njegova stiska silno hiti. ¹⁷ Vsi vi, ki ste okoli njega, žalujte za njim; in vsi vi, ki poznate njegovo ime, recite; ›Kako je močna opora zlomljena in krasna palica!‹ ¹⁸ Ti hči, ki poseljuješ Dibón, pridi dol iz svoje slave in sédi v žeji; kajti plenilec Moába bo prišel nadte in ta bo uničil tvoja oporišča. ¹⁹ Oh prebivalecl[prebivalec: hebr. prebivalka.] Aroêrja, stoj ob poti in oprezaj; in vprašaj tistega, ki beži in tisto, ki pobegne ter reci: ›Kaj se je zgodilo?‹ ²⁰ Moáb je zbegan, kajti zlomljen je. Tulite5[Iz 16,7] in vpijte. Povejte v Arnónu, da je Moáb oplenjen. ²¹ Sodba je prišla nad ravno deželo; nad Holón, nad Jahac, nad Mefáat, ²² nad Dibón, nad Nebó, nad Bet Diblatájim, ²³ nad Kirjatájim, nad Bet Gamúl, nad Bet Meón, ²⁴ nad Kerijót, nad Bocro in nad vsa mesta moábske dežele, daljna ali bližnja. ²⁵ Moábov rog je odsekan in njegov laket je zlomljen,‹ govori Gospod.

²⁶ ›Opijanitem[Okoli leta 600 pr. Kr.] ga, kajti poveličal se je zoper Gospoda. Tudi Moáb se bo valjal v svojem izbljuvku in tudi on bo v posmeh. ²⁷ § Mar vam ni bil Izrael v posmeh? Je bil najden med tatovi? Kajti odkar govoriš o njem, poskakuješn[poskakuješ…: ali, se premikaš.] od veselja. ²⁸ Oh vi, ki prebivate v Moábu, zapustite mesta in prebivajte na skali in bodite podobni golobici, ki dela svoje gnezdo na straneh ustja luknje. ²⁹ Slišali smo o Moábovem ponosu6[Iz 16,6] (on je silno ponosen), njegovi nadutosti, njegovi aroganci, njegovem ponosu in oholosti njegovega srca. ³⁰ Poznam njegov bes,‹ govori Gospod; ›toda to ne bo tako; njegove lažio[njegove laži…: ali, tisti, na katerih ostaja (hebr. njegovi zapahi) ne ravnajo pravilno.] na to ne bodo tako vplivale. ³¹ Zato bom tulil zaradi Moába in vpil zaradi vsega Moába; moje srce bo žalovalo zaradi mož iz Kir Hêresa. ³² Oh sibmanska trta, jokal bom za teboj z jokanjem Jazêrja. Tvoje rastline so odšle prek morja, segle so celó k jazêrskemu morju. Plenilec je padel na tvoje poletne sadove in na tvojo trgatev. ³³ Radost7[Iz 16,10] in veselje sta vzeta iz obilnega polja in iz moábske dežele. Trti sem velel, da odpove pred vinskimi stiskalnicami. Nihče ne bo mendral z vriskanjem; njihovo vriskanje ne bo vriskanje. ³⁴ § Od krika Hešbóna, celó do Elaléja in celó do Jahaca so izgovarjali svoj glas, od8[Iz 15,5-6] Coarja celó do Horonájima, kakor triletna telica, kajti tudi nimrímske vode bodo zapuščene.p[zapuščene: hebr. zapuščenosti.] ³⁵ Poleg tega bom naredil, da odneha v Moábu,‹ govori Gospod, ›kdor daruje na visokih krajih in kdor zažiga kadilo svojim bogovom. ³⁶ Zato bo moje srce ihtelo kakor piščali za Moábom in moje srce bo ihtelo kakor piščali za možmi Kir Hêresa, ker so bogastva, ki jih je pridobil, izginila. ³⁷ Kajti vsaka9[Iz 15,2-3] glava bo plešasta in vsaka brada pristrižena.q[pristrižena: hebr. skrajšana.] Na vseh rokah bodo vrezi in na ledjih vrečevina. ³⁸ Tam bo splošno žalovanje na vseh strehah Moába in na njegovih trgih, kajti zlomil sem Moáb kakor posodo, v kateri ni zadovoljstva,‹ govori Gospod. ³⁹ Tulili bodo, rekoč: »Kako je ta zlomljen! Kako je Moáb s sramoto obrnil hrbet!r[hrbet: hebr. vrat.] Tako bo Moáb v posmeh in zaprepadenost vsem okoli njega.‹ ⁴⁰ Kajti tako govori Gospod: ›Glej, letel bo kot orel in svoje peruti bo širil nad Moábom. ⁴¹ Kerijóts[Kerijót…: ali, Mesto je zavzeto.] je zavzet, oporišča so presenečenat[presenečena: hebr. zavzeta.] in srca mogočnih mož v Moábu bodo na ta dan kakor srce ženske v njenih ostrih bolečinah. ⁴² Moáb bo uničen pred tem, da bi bil ljudstvo, ker se je poveličeval zoper Gospoda. ⁴³ Strah,10[Iz 24,17-18] jama in zanka bodo nad teboj, oh prebivalec Moába,‹ govori Gospod. ⁴⁴ ›Kdor beži pred strahom, bo padel v jamo, in kdor vstaja iz jame, bo zajet v zanko, kajti jaz bom to privedel nadenj, celó nad Moáb, leto njihovega obiskanja,‹ govori Gospod. ⁴⁵ ›Tisti, ki so zbežali, so stali pod hešbónsko senco zaradi sile. Toda ogenj11[4 Mz 21,28] bo izšel iz Hešbóna, plamen iz srede Sihóna in použil bo Moábov kot in tême upornih.u[upornih…: hebr. otrók hrupa.] ⁴⁶ Gorje tebi, oh Moáb! Ljudstvo Kemoša se pogublja, kajti tvoji sinovi so zajeti [kot] ujetnikiv[ujetniki: in hebr. v ujetništvu itd.] in tvoje hčere [kot] ujetnice.

⁴⁷ Vendar bom v zadnjih dneh ponovno privedel Moábovo ujetništvo,‹ govori Gospod. ›Tako daleč je sodba od Moába.‹«

Jer, 49. poglavje

¹ Gledea[Glede…: ali, Zoper Amónce.] Amóncev tako govori Gospod: »Mar Izrael nima sinov? Mar nima dediča? Zakaj potem njihovb[njihov…: ali, Milkóm podeduje.] kralj podeduje Gad1[Am 1,13] in njegovo ljudstvo prebiva v njegovih mestih.c[Okoli leta 600 pr. Kr.] ² Zatorej, glejte, pridejo dnevi,‹ govori Gospod, ›ko bom naredil alarm vojne, da se bo slišal v Rabi2[Am 1,14] Amóncev in ta bo zapuščen kup in njene hčere bodo požgane z ognjem. Potem bo Izrael dedič tistim, ki so bili njegovi dediči,‹ govori Gospod. ³ Tuli, oh Hešbón, kajti Aj je oplenjen. Jokajte ve Rabine hčere, opašite se z vrečevino; objokujte in tecite sem ter tja pri ograjah; kajti njihovd[njihov…: ali, Milkóm.] kralj bo šel v ujetništvo skupaj s svojimi duhovniki3[Jer 48,7] in svojimi princi.4[[Am 1,14]] ⁴ Zakaj se ponašaš v dolinah, tvojie[tvoji…: ali, tvoja dolina teče proč.] tekoči dolini, oh odpadla hči, ki si zaupala v svoje zaklade, rekoč: ›Kdo bo prišel k meni?‹ ⁵ Glej, nadte bom privedel strah,‹ govori Gospod Bog nad bojevniki, ›od vseh teh, ki bodo okoli tebe. Izgnani boste, vsak človek naravnost naprej in nihče ne bo zbral tistega, ki tava. ⁶ Potem bom ponovno privedel ujetništvo Amónovih otrók,‹ govori Gospod.

⁷ Glede Edóma tako govori Gospod nad bojevniki: ›Mar v Temánu ni več modrosti? Je nasvet izginil pred razsodnim? Je njihova modrost izginila?5[Abd 1,8] ⁸ Pobegnite, obrnitef[obrnite…: ali, obrnjeni so.] se nazaj, prebivajte globoko, oh prebivalci Dedána; kajti nadenj bom privedel Ezavovo katastrofo, čas, ko ga bom obiskal. ⁹ Če pridejo k tebi obiralci grozdja, ali ne bodo pustili nekaj paberkovalnih grozdov? Če tatovi ponoči, bodo uničevali, doklerg[dokler…: hebr. svojo zadostnost.] ne bodo imeli dovolj.6[Abd 1,5] ¹⁰ Toda jaz sem naredil Ezava razgaljenega, jaz sem odkril njegove skrite kraje in se ne bo mogel skriti. Njegovo seme je oplenjeno in njegovih bratov, njegovih sosedov in njega ni. ¹¹ Pusti svoje osirotele otroke, jaz jih bom ohranil žive; in tvoje vdove naj zaupajo vame.‹ ¹² Kajti tako govori Gospod: ›Glej, tisti, katerih sodba ni bila, da pijejo iz čaše, so zagotovo pijani; in ali si ti tisti, ki naj bi odšel čisto nekaznovan? Ne boš odšel nekaznovan, temveč boš zagotovo pil od tega. ¹³ Kajti prisegel sem sam pri sebi,‹ govori Gospod, ›da bo Bocra postala opustošenje, graja, opustošenost in prekletstvo in vsa njena mesta bodo neprestane opustošenosti.‹« ¹⁴ Slišal sem govorico7[Abd 1,1] od Gospoda in predstavnik je poslan k poganom, rekoč: »Zberite se skupaj in pridite zoper njo in se vzdignite k bitki.« ¹⁵ ›Kajti glej, naredil te bom majhnega med pogani in preziranega med ljudmi. ¹⁶ Tvoja strašnost te je zavedla in ponos tvojega srca, oh ti, ki prebivaš v skalnih razpokah, ki držiš višino hriba. Čeprav bi si svoje gnezdo8[Abd 1,4] naredil tako visoko kakor orel, te bom od tam privedel dol,‹ govori Gospod. ¹⁷ ›Tudi Edóm bo opustošenje. Vsak,9[Jer 50,13] kdor gre mimo, bo osupel in sikal bo nad vsemi njegovimi nadlogami. ¹⁸ 10[1 Mz 19,25; Jer 50,40] Kakor v razdejanju Sódome in Gomóre in njunih sosednjih mest,‹ govori Gospod, ›nihče ne bo vzdržal tam niti človeški sin ne bo prebival v tem. ¹⁹ Glej, vzpel se bo kakor levh[Nebukadnezar.] iz naraščanja Jordana zoper prebivališče močnega. Toda naredil bom, da bo nenadoma pobegnil pred njo. In kdo je izbran mož, da bi ga lahko določil nad njo? Kajti kdo je podoben meni? In kdo mii[mi…: ali, me bo sklical k sodbi.] bo določil11[Job 9,21; [Jer 12,5]; Jer 50,44-45] čas? In kdo je tisti pastir, ki bo stal pred menoj? ²⁰ Zato prisluhnite Gospodovemu nasvetu, ki ga je svetoval zoper Edóm; in njegove namene, ki jih je namenil zoper prebivalce Temána: ›Zagotovo jih bo najmanjši iz tropa izvlekel ven. Zagotovo bo naredil njihova prebivališča opustela z njimi [vred]. ²¹ Zemlja je stresena ob hrupu njihovega padca, ob hrupu njihovega krika, ki ga je bilo slišati na Rdečemj[Rdečem: hebr. Zaraščenem.] morju. ²² Glej, prišel bo gor in letel kakor orel in svoji peruti razširil nad Bocro in na ta dan bo srce mogočnih mož iz Edóma kakor srce ženske v njenih ostrih bolečinah.

²³ Glede Damaska.k[Okoli leta 600 pr. Kr.] Hamát je zbegan in Arpád, kajti slišala sta zle novice. Boječal[Boječa: hebr. Stopljena.] sta. Tam je bridkost nam[na…: ali, kakor na.] morju; ta ne more biti utišana. ²⁴ Damask je postal slaboten in se obrača, da pobegne in strah se ga je polastil. Tesnoba in bridkosti so ga prevzele kakor žensko v porodnih mukah. ²⁵ Kako mesto hvale ni zapuščeno, mesto moje radosti! ²⁶ Zato bodo njegovi mladeniči padli na njegovih trgih in vsi bojevniki bodo iztrebljeni na ta dan,‹ govori Gospod nad bojevniki. ²⁷ ›Zanetil bom ogenj12[Am 1,4] v zidu Damaska in ta bo použil palače Ben Hadáda.‹

²⁸ §n[Okoli leta 600 pr. Kr.] Glede Kedárja in glede Hacórjevih kraljestev, ki jih bo babilonski kralj Nebukadnezar udaril, tako govori Gospod: ›Vstanite, pojdite gor v Kedár in oplenite može vzhoda. ²⁹ Njihove šotore in njihove trope bodo odvzeli. K sebi bodo vzeli njihove zavese in vse njihove posode in njihove kamele; in vpili jim bodo: ›Strah je na vsaki strani.‹

³⁰ 13[Jer 49,8] Pobegnite, odpraviteo[odpravite…: hebr. silno švignite.] se daleč proč, prebivajte globoko, oh vi prebivalci Hacórja,‹ govori Gospod; ›kajti babilonski kralj Nebukadnezar je zoper vas sprejel nasvet in je zoper vas spočel namen. ³¹ Vstani, spravi se gor k premožnemup[premožnemu: ali, narodu, ki je sproščen.] narodu, ki prebiva brez skrbi,‹ govori Gospod, ›ki nima niti velikih vrat niti zapahov, ki prebiva sam. ³² In njihove kamele bodo plen in množica njihove živine plen, in razkropil jih bom na vse vetrove, tiste, ki so naq[na…: hebr. odrezani na vogale, ali, imajo vogale svojih las pristrižene.] skrajnih vogalih; in jaz bom privedel njihovo katastrofo od vseh njihovih strani,‹ govori Gospod. ³³ Hacór bo prebivališče za zmaje in opustošenje na veke. Tam ne bo nihče prebival niti noben človeški sin ne prebiva v njem.‹«

³⁴ Besedar[Leta 598 pr. Kr.] od Gospoda, ki je prišla preroku Jeremiju zoper Elám v začetku kraljevanja Judovega kralja Sedekíja, rekoč: ³⁵ »Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Glej, jaz bom zlomil Elámov lok, glavnino njihove moči. ³⁶ Nad Elám bom privedel štiri vetrove iz štirih četrtin neba in razkropil jih bom proti vsem tem vetrovom; in tam ne bo nobenega naroda, kamor ne bi prišli pregnanci Eláma. ³⁷ Kajti Elámu bom naredil, da bo zaprepaden pred svojimi sovražniki in pred tistimi, ki jim strežejo po življenju, in nanje bom privedel zlo, celó svojo kruto jezo,‹ govori Gospod: ›in za njimi bom poslal meč, dokler jih ne bom použil. ³⁸ Svoj prestol bom postavil v Elámu in od tam bom uničil kralja in prince,‹ govori Gospod.

³⁹ ›Toda v zadnjih dneh se bo zgodilo, da bom ponovno privedel ujetništvo Eláma,‹ govori Gospod.«14[Jer 49,6; Jer 48,47]

Jer, 50. poglavje

¹ Beseda,a[Leta 595 pr. Kr.] ki jo je Gospod govoril zoper Babilon in zoper deželo Kaldejcev po prerokub[preroku…: hebr. Jeremijevi roki.] Jeremiju. ² Razglašajte med narodi in objavite in postavitec[postavite: hebr. dvignite.] prapor; objavite in ne prikrivajte. Recite: ›Babilon je zajet, Bel je zbegan, Merodáh je zlomljen na koščke; njegovi maliki so zbegani, njegove podobe so zlomljene na koščke. ³ Kajti iz severa prihaja narod zoper njega, ki bo njegovo deželo naredil zapuščeno in nihče ne bo prebival tam. Odstranjeni bodo, odšli bodo, tako človek kakor žival.

⁴ V tistih dneh in v tistem času,‹ govori Gospod, ›bodo prišli Izraelovi otroci, oni in Judovi otroci skupaj, šli bodo in jokali. Šli bodo in iskali Gospoda, svojega Boga. ⁵ Povpraševali bodo o poti na Sion, s svojimi obrazi tja, rekoč: ›Pridite, pridružimo se Gospodu z večno zavezo, ki ne bo pozabljena.‹ ⁶ Moje ljudstvo so bile izgubljene ovce. Njihovi pastirji so jim naredili, da zaidejo, obrnili so jih proč na gore. Tavali so od gore do hriba, pozabili so svojd[svoj…: hebr. mesto, na katerem bi se ulegli.] kraj počitka. ⁷ Vsi, ki so jih našli, so jih požrli, in njihovi nasprotniki so rekli: ›Ne delamo prestopka, ker so grešili zoper Gospoda, prebivališče pravice, celo Gospoda, upanje njihovih očetov. ⁸ 1[Iz 48,20; Jer 51,6; Raz 18,4] Odstranite se iz srede Babilona in pojdite naprej, ven iz dežele Kaldejcev in bodite kakor kozli pred tropi.

⁹ Kajti glejte, vzdignil se bom in naredim, da pride proti Babilonu zbor velikih narodov iz severne dežele, in postrojili se bodo zoper njega; od tam bo zavzet. Njihove puščice bodo kakor od mogočnega, izkušenegae[izkušenega…: ali, uničevalnega.] človeka; nihče se ne bo vračal zaman. ¹⁰ In Kaldeja bo plen; vsi, ki jo plenijo, bodo nasičeni,‹ ›govori Gospod. ¹¹ § ›Ker ste bili veseli, ker ste se razveseljevali, oh vi uničevalci moje dediščine, ker ste postali debelif[debeli: hebr. veliki ali zajetni.] kakor telica ob travi in mukateg[mukate…: hebr. hrzate kakor jahalni konji.] kakor biki; ¹² vaša mati bo silno zbegana; tista, ki vas je nosila, bo osramočena. Glejte, najbolj zadnji izmed narodov bodo divjina, suha dežela in pustinja. ¹³ Zaradi Gospodovega besa ta ne bo naseljena, temveč bo v celoti zapuščena. Vsak,2[Jer 49,17] kdor gre mimo Babilona, bo osupel in sikal bo ob vseh njegovih nadlogah. ¹⁴ Postrojite se naokrog zoper Babilon. Vsi vi, ki upogibate lok, streljajte nanj. Ne varčujte puščic, kajti grešil je zoper Gospoda. ¹⁵ Vpijte zoper njega vsenaokrog. Dal je svojo roko. Njegovi temelji so padli, njegovi zidovi so zrušeni, kajti to je maščevanje od Gospoda. Maščujte se nad njim, kajti kakor je storil on, storite njemu. ¹⁶ Iztrebi sejalca iz Babilona in tistega, ki ravna s srpomh[srpom: ali, koso.] ob času žetve. Zaradi strahu pred zatiralskim mečem se bodo obrnili vsakdo k svojemu ljudstvu in bežali bodo vsakdo k svoji deželi.

¹⁷ Izrael je razkropljena ovca; levi so jo odgnali proč. Najprej jo je požrl kralj Asirije in nazadnje je ta babilonski kralj Nebukadnezar zlomil njene kosti.‹ ¹⁸ Zato tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Glej, kaznoval bom babilonskega kralja in njegovo deželo, kakor sem kaznoval asirskega kralja. ¹⁹ Izrael bom ponovno privedel k njegovemu prebivališču in pasel se bo na Karmelu in Bašánu in njegova duša bo nasičena na Efrájimskem pogorju in Gileádu. ²⁰ V tistih dneh in v tistem času,‹ govori Gospod, ›bo iskana krivičnost Izraela, tam pa ne bo nobene; in Judovi grehi in le-ti ne bodo najdeni, kajti jaz bom oprostil tiste, ki sem jih prihranil.

²¹ § Pojdi gor zoper deželo Meratájim,i[Meratájim: ali, upornikov.] celó zoper njo in zoper prebivalce Pekóda.j[Pekóda: ali, Obiskanja.] Pustoši in popolnoma uniči za njimi,‹ govori Gospod›in stôri glede na vse, kar sem ti zapovedal. ²² Zvok bitke in velikega uničenja je v deželi. ²³ Kako je kladivo celotne zemlje razklano in zlomljeno! Kako je Babilon postal opustošenje med narodi! ²⁴ Zate sem položil zanko in ti si prav tako zajet, oh Babilon in se nisi zavedal. Najden si in prav tako ujet, ker si se prepiral zoper Gospoda. ²⁵ Gospod je odprl svojo orožarno in privedel orožja svojega ogorčenja, kajti to je delo od Gospoda Boga nad bojevniki v deželi Kaldejcev. ²⁶ Pridite zoper njega od skrajnek[skrajne…: hebr. konca.] meje, odprite njegova skladišča. Nagrmaditel[Nagrmadite: ali, Poteptajte.] ga kakor kupe in ga popolnoma uničite. Nič naj ne ostane od njega. ²⁷ Zakoljite vse njegove bikce; naj gredo dol k zakolu. Gorje jim! Kajti prišel je njihov dan, čas njihovega obiskanja. ²⁸ Glas tistih, ki bežijo in pobegnejo iz babilonske dežele, da razglasijo na Sionu maščevanje Gospoda, našega Boga, maščevanje njegovega templja. ²⁹ Skliči skupaj lokostrelce zoper Babilon in vse, ki upogibajo lok, utabori se zoper njega vsenaokrog; naj nihče od njega ne pobegne. Poplačajte mu glede na njegovo delo; glede na vse, kar je storil, storite vi njemu; kajti ponosen je bil zoper Gospoda, zoper Svetega Izraelovega. ³⁰ Zato bodo njegovi mladeniči padli na trgih in vsi njegovi bojevniki bodo na tisti dan odrezani,‹ govori Gospod. ³¹ ›Glej, jaz sem zoper tebe, oh ti, najponosnejši,m[najponosnejši: hebr. ponos.] govori Gospod Bog nad bojevniki, kajti tvoj dan je prišel, čas, da te obiščem. ³² Najponosnejšin[Najponosnejši: hebr. Ponos.] se bo spotaknil in padel in nihče ga ne bo dvignil. Prižgal bom ogenj v njegovih mestih in ta bo požrl vse naokoli njega.‹

³³ Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Izraelovi otroci in Judovi otroci so bili skupaj zatirani, in vsi, ki so jih vzeli [za] ujetnike, so jih trdno držali; odklonili so, da jih izpustijo. ³⁴ Njihov Odkupitelj je močan; Gospod nad bojevniki je njegovo ime. Temeljito bo zagovarjal njihovo pravdo, da bi lahko dal počitek deželi in vznemiril babilonske prebivalce.

³⁵ Meč je nad Kaldejci,‹ govori Gospod›in nad prebivalci Babilona in nad njegovimi princi in nad njegovimi modrimi možmi. ³⁶ Meč je na lažnivcih;o[lažnivcih: ali, glavnih podpornikih: hebr. zapahih.] in oni bodo nori. Meč je nad njegovimi mogočnimi možmi; in oni bodo zaprepadeni. ³⁷ Meč je nad njihovimi konji in nad njihovimi bojnimi vozovi in nad vsemi pomešanimi ljudstvi, ki so v njegovi sredi; in postali bodo kakor ženske. Meč je nad njegovimi zakladi; in oni bodo oropani. ³⁸ Suša je nad njegovimi vodami; in posušene bodo, kajti to je dežela rezanih podob in oni so usekani na svoje malike. ³⁹ Zato bodo tam živele divje živali iz puščave z divjimi živalmi z otokov in sove bodo prebivale tam, in ta ne bo več naseljen na veke; niti se ne bo od roda do roda tam prebivalo. ⁴⁰ 3[1 Mz 19,25; Jer 49,18] Kakor je Bog razdejal Sódomo in Gomóro in njuna sosednja mesta,‹ govori Gospod; ›tako nihče ne bo ostajal tam niti človeški sin ne bo prebival tam. ⁴¹ Glej, ljudstvo bo prišlo iz severa in velik narod in številni kralji bodo vzdignjeni od strani zemlje. ⁴² Držali bodo lok in sulico. Kruti so in ne bodo pokazali usmiljenja. Njihov glas bo rjovel kakor morje in jahali bodo na konjih, vsakdo postrojen, kakor mož k bitki, zoper tebe, oh babilonska hči. ⁴³ Babilonski kralj je slišal poročilo o njih in njegovi roki sta oslabeli. Tesnoba se ga je polastila in ostre bolečine, kakor žensko v porodnih mukah. ⁴⁴ § Glej, prišel bo gor kakor4[Jer 49,19] lev iz naraščanja Jordana k prebivališču močnega, toda storil bom, da bodo nenadoma pobegnili proč pred njim. In kdo je izbran mož, da bi ga lahko določil čezenj? Kajti kdo je podoben meni? In kdo5[Job 41,1; Jer 49,19] mip[mi…: ali, me bo sklical, da zagovarjam.] bo določil čas? In kdo je tisti pastir, ki bo stal pred menoj? ⁴⁵ Zato prisluhnite Gospodovemu nasvetu, ki ga je sprejel zoper Babilon; in njegovim namenom, ki jih je namenil zoper deželo Kaldejcev: ›Zagotovo bodo najmanjše izmed tropa potegnili ven. Zagotovo bo njihovo prebivališče naredil zapuščeno. ⁴⁶ Ob hrupu zajetja Babilona je zemlja stresena in krik je slišati med narodi.‹«

Jer, 51. poglavje

¹ Tako govori Gospod: »Glej, vzdignil bom zoper Babilon in zoper tiste, ki prebivajo v njihovia[njihovi…: njihovem srcu.] sredi, ki se vzdigujejo zoper mene, rušilni veter. ² V Babilon bom poslal prepihovalce, ki ga bodo prevejáli in izpraznili bodo njegovo deželo, kajti v dnevu stiske bodo zoper njega naokoli. ³ Zoper tistega, ki napenja, naj lokostrelec napne svoj lok in zoper tistega, ki se dviguje v svojem oklepu in ne prizanašajte njegovim mladeničem. Popolnoma uničite vso njegovo vojsko. ⁴ Tako bodo umorjeni padli v deželi Kaldejcev in tisti, ki so prebodeni, na njegovih ulicah. ⁵ § Kajti Izrael ni bil zapuščen niti Juda od svojega Boga, od Gospoda nad bojevniki; čeprav je bila njihova dežela napolnjena z grehom zoper Svetega Izraelovega. ⁶ 1[Jer 50,8; Raz 18,4] Bežite iz srede Babilona in osvobodite vsakdo svojo dušo. Ne bodite odrezani v njegovi krivičnosti, kajti to je čas Gospodovega maščevanja; on mu bo povrnil povračilo. ⁷ Babilon je bil zlata čaša v Gospodovi roki, ki je vso zemljo opijanil. Narodi so pili od njegovega vina; zato so narodi besni. ⁸ Babilon je nenadoma padel2[Iz 21,9; Raz 14,8; Raz 18,2] in bil uničen. Tulite za njim; vzemite balzam za njegovo bolečino, če bo tako, da bi bil lahko ozdravljen. ⁹ Ozdravili bi Babilon, toda ta ni ozdravljen. Zapustite ga in naj gremo vsak v svojo deželo, kajti njegova sodba sega do nebes in povzdignjen je gor, celó do neba. ¹⁰ Gospod je privedel našo pravičnost. Pridite, razglasimo na Sionu delo Gospoda, našega Boga. ¹¹ Puščice naredi svetle;b[svetle: hebr. čiste.] zberi ščite. Gospod je vzdignil duha medijskih kraljev, kajti njegov naklep je zoper Babilon, da ga uniči, kajti to je to maščevanje od Gospoda, maščevanje od njegovega templja. ¹² Postavi prapor na zidove Babilona, okrepi stražo, postavi stražarje, pripravi zasede,c[zasede: hebr. prežavce.] kajti Gospod je tako zasnoval in storil to, kar je govoril, zoper prebivalce Babilona. ¹³ Oh ti, ki prebivaš nad mnogimi vodami, obilen v zakladih, tvoj konec je prišel in mera tvoje pohlepnosti. ¹⁴ 3[Am 6,8] Gospod nad bojevniki je prisegel pri samem sebi, rekoč: »Zagotovo te bom napolnil z ljudmi kakor z gosenicami; in vzdignili bodo krik zoper tebe. ¹⁵ 4[1 Mz 6,1; 1 Mz 6,6; Jer 10,12] Zemljo je naredil s svojo močjo, zemeljski [krog]5[[Iz 40,22]] je utrdil s svojo modrostjo in nebesa razprostrl s svojo razumnostjo. ¹⁶ Kadar on izusti svoj glas, je na nebu množicad[množica: ali, zvok.] vodá; in on povzroča meglicam, da se vzdignejo od koncev zemlje. On dela bliske z dežjem in prinaša veter iz svojih zakladnic. ¹⁷ 6[Jer 10,14] Vsak mož je s svojim spoznanjem brutalen, vsak livar je osramočen z rezano podobo, kajti njegova ulita podoba je neresnica in ni diha v njih. ¹⁸ Te so ničevosti, delo zmot. V času njihovega obiskanja bodo izginile. ¹⁹ Jakobov delež ni enak njihovemu; kajti on je tvorec vseh stvari, in Izrael je palica njegove dediščine. Gospod nad bojevniki je njegovo ime.7[Jer 10,16] ²⁰ Ti si moja bojna sekira in bojna orožja, kajti se[s…: ali, v tebi, ali, po tebi.] teboj bom narode razbil na koščke in s teboj bom uničil kraljestva; ²¹ in s teboj bom razbil na koščke konja in njegovega jezdeca; in s teboj bom razbil na koščke bojni voz in njegovega voznika; ²² s teboj bom razbil na koščke moškega in žensko; in s teboj bom razbil na koščke starega in mladega; in s teboj bom razbil na koščke mladeniča in deklo; ²³ prav tako bom s teboj razbil na koščke pastirja in njegov trop; in s teboj bom razbil na koščke poljedelca in njegov jarem volov; in s teboj bom razbil na koščke poveljnike in vladarje. ²⁴ In povrnil bom Babilonu in vsem prebivalcem Kaldeje vse njihovo zlo, ki so ga storili na Sionu v vašem pogledu,‹ govori Gospod. ²⁵ ›Glej, jaz sem zoper tebe, oh uničujoča gora,‹ govori Gospod, ›ki uničuješ vso zemljo. Svojo roko bom iztegnil nadte in te zvalil dol iz skal in te naredil požgano goro. ²⁶ In ne bodo vzeli od tebe kamna za temeljni kamen niti kamna za temelje; temveč boš zapuščenaf[zapuščena: hebr. večna opustošenja.] na veke,‹ govori Gospod. ²⁷ Postavite prapor v deželi, zatrobite na šofár med narodi, pripravite narode zoper njega, skličite skupaj zoper njega kraljestva Ararát, Miní in Aškenáz; določite poveljnika zoper njega; naredite konjem, da pridejo gor kakor dlakave gosenice. ²⁸ Pripravite zoper njega narode s kralji iz Medije, njihove poveljnike, vse njihove vladarje in vso deželo njegovega gospostva. ²⁹ In dežela bo trepetala in tarnala, kajti vsak Gospodov namen zoper Babilon se bo izpolnil, da stori babilonsko deželo opustošenje brez prebivalca. ³⁰ Mogočni babilonski možje so se prenehali bojevati, ostali so v svojih utrdbah. Njihova moč je odpovedala; postali so kakor ženske. Požgali so njegova bivališča; njegovi zapahi so zlomljeni. ³¹ En tekač bo tekel, da sreča drugega in en poslanec, da sreča drugega, da pokaže babilonskemu kralju, da je njegovo mesto zavzeto na enem koncu ³² in da so prehodi osvojeni in trstje so požgali z ognjem in bojevniki so zgroženi.‹ ³³ Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Babilonska hči je podobna mlatišču, časg[čas…: ali, v času, ko jo je mlatil.] je, da jo mlatijo, vendar še malo in čas njene žetve bo prišel. ³⁴ Babilonski kralj Nebukadnezar me je požrl, zdrobil me je, naredil me je za prazno posodo, požrl me je kakor zmaj, svoj trebuh je napolnil z mojimi posladki, vrgel me je ven. ³⁵ ›Nasilje,h[Nasilje…: Moje nasilje.] storjeno meni in mojemu mesu,i[mesu: ali, ostanku.] naj bo nad Babilonom;‹ bo rekelj[rekel…: hebr. rekla prebivalka.] prebivalec Siona in moja kri nad prebivalci Kaldeje, bo rekla [prestolnica] Jeruzalem. ³⁶ Zato tako govori Gospod: ›Glej, jaz bom zagovarjal tvojo pravdo in se zate maščeval; posušil bom njegovo morje in posušil njegove izvire. ³⁷ In Babilon bo spremenjen v razvaline, bivališče za zmaje, osuplost in posmeh, brez prebivalca. ³⁸ Skupaj bodo rjoveli kakor levi. Kričalik[Kričali: ali, Tresli se.] bodo kakor levji mladiči. ³⁹ V njihovi vročini bom naredil njihove praznike in jaz jih bom opijanil, da se bodo lahko veselili in zaspali nenehno spanje in se ne bodo zbudili,‹ govori Gospod. ⁴⁰ ›Privedel jih bom dol kakor jagnjeta h klanju, kakor ovne s kozli. ⁴¹ Kako je Šešáh zajet! In kako je hvala celotne zemlje presenečena! Kako je Babilon postal osuplost med narodi! ⁴² Morje se je vzdignilo nad Babilon. Pokrit je z množico njegovih valov. ⁴³ Njegova mesta so opustošenje, suha dežela in divjina, dežela, v kateri nihče ne prebiva niti katerikoli človeški sin tam ne gre skozi. ⁴⁴ V Babilonu bom kaznoval Bela in iz njegovega žrela bom osvobodil to, kar je požrl. Narodi se ne bodo več stekali k njemu. Da, babilonsko obzidje bo padlo. ⁴⁵ Moje ljudstvo, pojdite ven iz njegove srede in osvobodite vsak človek svojo dušo pred kruto Gospodovo jezo. ⁴⁶ In dal[da…: ali, ne pustite, da vaše srce oslabi.] ne bi vaše srce oslabelo in se boste bali zaradi govorice, ki jo bo slišati v deželi; govorica, bo tako prišla v enem letu in potem bo v drugem letu prišla govorica in nasilje v deželi, vladar zoper vladarja. ⁴⁷ Zatorej glejte, prihajajo dnevi, ko bom naredilm[naredil: hebr. obiskal.] sodbo nad rezanimi podobami Babilona in njegova celotna dežela bo zbegana in vsi njegovi umorjeni bodo padli v njegovi sredi. ⁴⁸ Potem bodo nebo in zemlja in vse, kar je na njej, peli zaradi Babilona, kajti plenilci bodo prišli k njemu iz severa,‹ govori Gospod. ⁴⁹ ›Kakorn[Kakor…: ali, Tako, Babilon bo padel, oh vi umorjeni iz Izraela in z Babilonom itd.] je Babilon storil umorjenim iz Izraela, da padejo, tako bodo pri Babilonu padli umorjeni iz vse zemlje.o[zemlje: ali, dežele.] ⁵⁰ Vi, ki ste pobegnili meču, pojdite proč, ne stojte pri miru. Spomnite se Gospoda od daleč in Jeruzalem naj pride v vaše misli. ⁵¹ Zbegani smo, ker smo slišali grajo. Sramota je pokrila naše obraze, kajti tujci so prišli v svetišča Gospodove hiše. ⁵² Zato, glejte, prihajajo dnevi,‹ govori Gospod, da bom naredil sodbo nad njegovimi rezanimi podobami, in po vsej njegovi deželi bodo ranjeni stokali. ⁵³ Čeprav bi se Babilon povzpel do neba in četudi bi utrdil višino svoje moči, vendar bodo od mene prišli k njemu plenitelji,‹ govori Gospod. ⁵⁴ Zvok krika prihaja iz Babilona in velika poguba od dežele Kaldejcev, ⁵⁵ ker je Gospod oplenil Babilon in iz njega uničil močan glas; ko njegovi valovi rjovijo kakor velike vode, je izusten hrup njihovega glasu, ⁵⁶ ker je plenilec prišel nadenj, celó nad Babilon in so njegovi mogočni možje zajeti, vsak izmed njihovih lokov je zlomljen, kajti Gospod Bog povračil bo zagotovo poplačal. ⁵⁷ Opijanil bom njegove prince, njegove modre može, njegove poveljnike, njegove vladarje ter njegove mogočne može in spali bodo neprestano spanje in ne bodo se zbudili,‹ govori Kralj, katerega ime je Gospod nad bojevniki. ⁵⁸ Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Širokip[Široki…: ali, Zidovi širokega.] zidovi Babilona bodo popolnoma porušeniq[porušeni: ali, slečeni.] in njegova visoka velika vrata bodo sežgana z ognjem; in ljudstvo se bo zaman trudilo in narod v ognju in izmučeni bodo.‹«

⁵⁹ §r[Leta 595 pr. Kr.] Beseda, ki jo je prerok Jeremija zapovedal Serajáju, Nerijájevemu sinu, Maasejájevemu sinu, ko je ss[s…: ali, v imenu Sedekíja, Judovega kralja.] Sedekíjem, Judovim kraljem, odšel v Babilon, v četrtem letu njegovega kraljevanja. In ta Serajá je bil tiht[tih…: ali, princ Menucha [počitka], ali, glavni dvorni upravitelj.] princ. ⁶⁰ Tako je Jeremija zapisal v knjigo vse zlo, ki naj bi prišlo nad Babilon, celó vse te besede, ki so zapisane zoper Babilon. ⁶¹ Jeremija je rekel Serajáju: »Ko prideš v Babilon in boš videl in boš bral vse te besede; ⁶² potem boš rekel: »Oh Gospod, ti si govoril zoper ta kraj, da ga odrežeš, da nihče ne bo ostal v njem niti človek niti žival, temveč da bo ta zapuščenu[zapuščen: hebr. zapuščenost.] na veke. ⁶³ In zgodilo se bo, ko narediš konec branju te knjige, da boš k njej privezal kamen in jo vrgel v sredo Evfrata ⁶⁴ in rekel boš: ›Tako bo Babilon potonil in ne bo se vzdignil od zla, ki ga bom privedel nadenj in izmučeni bodo.‹« Do tu so Jeremijeve besede.

Jer, 52. poglavje

¹ Sedekíjaa[Leta 599 pr. Kr.] je bil star enaindvajset1[2 Kr 14,18; [2 Krn 36,11]] let, ko je začelb[začel…: kraljeval.] kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enajst let. Ime njegove matere je bilo Hamutála, hči Jeremija iz Libne. ² Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, glede na vse, kar je storil Jojakím. ³ Kajti zaradi Gospodove jeze se je to zgodilo v Jeruzalemu in v Judu, dokler jih ni zavrgel izpred svoje prisotnosti, da se je Sedekíja uprl zoper babilonskega kralja.

⁴ Pripetilo se je v devetem2[2 Kr 25,1; Jer 39,1] letuc[Leta 590 pr. Kr.] njegovega kraljevanja, v desetem mesecu, na deseti dan meseca, da je prišel babilonski kralj Nebukadnezar, on in vsa njegova vojska, zoper [prestolnico] Jeruzalem in se utaboril zoper njo in zoper njo naokoli zgradil trdnjave. ⁵ Tako je bilo mesto oblegano do enajstega leta kralja Sedekíja. ⁶ In v četrtem mesecu,d[Leta 588 pr. Kr.] na deveti dan meseca, je bila huda lakota v mestu, tako da ni bilo kruha za ljudstvo dežele. ⁷ Potem je bilo mesto predrto in vsi bojevniki so pobegnili in ponoči odšli ven iz mesta, po poti velikih vrat med dvema zidovoma, kar je bilo poleg kraljevega vrta; (torej Kaldejci so bili pri mestu naokoli) in odšli so po poti pustinje.

⁸ Toda vojska Kaldejcev je zasledovala kralja in Sedekíja dohitela na pustinjah Jêrihe; in vsa njegova vojska je bila razkropljena od njega. ⁹ Potem so prijeli kralja in ga odvedli gor k babilonskemu kralju v Riblo, v deželo Hamát; kjer je izrekel sodbo nad njim. ¹⁰ Babilonski kralj je Sedekíjeve sinove usmrtil pred njegovimi očmi. Usmrtil je tudi vse Judove prince v Ribli. ¹¹ Potem je iztaknile[iztaknil: hebr. oslepil.] Sedekíjeve oči; in babilonski kralj ga je zvezal v verigef[verige: ali, okove.] in ga odvedel v Babilon in ga vtaknil v ječog[ječo: hebr. hišo straž.] do dneva njegove smrti.

¹² Torej v petem mesecu, na deseti dan meseca, kar je bilo devetnajsto leto babilonskega kralja Nebukadnezarja je prišel Nebuzaradán, poveljnikh[poveljnik…: ali, glavni maršal: hebr. glavni izmed rabljev, ali, pobijalci.]3[Jer 52,14] straže, ki je služili[služil…: hebr. stal pred babilonskim kraljem.] babilonskemu kralju, v Jeruzalem. ¹³ Požgal je Gospodovo hišo, kraljevo hišo, vse jeruzalemske hiše in vse hiše velikih mož je požgal z ognjem. ¹⁴ Vsa vojska Kaldejcev, ki je bila s poveljnikom straže, je porušila vse zidove naokoli Jeruzalema. ¹⁵ Potem je Nebuzaradán, poveljnik straže, odvedel proč ujetništvo, nekatere izmed revnega ljudstva in preostanek ljudstva, ki je ostalo v mestu in tiste, ki so pobegnili proč, ki so pobegnili k babilonskemu kralju in preostanek množice. ¹⁶ Toda Nebuzaradán, poveljnik straže, je pustil nekatere izmed revnih dežele za obrezovalce trte in za poljedelce. ¹⁷ Tudi stebre4[Jer 27,19] iz brona, ki so bili v Gospodovi hiši in podnožja in bronasto morje, ki je bilo v Gospodovi hiši, so Kaldejci zlomili in ves bron od tega odnesli v Babilon. ¹⁸ Tudi kotle in lopatej[lopate: ali, priprave za odstranjevanje pepela.] in utrinjala in skledicek[skledice: ali, umivalnike.] in žlice in vse posode iz brona, s katerimi so služili, so vzeli proč. ¹⁹ In umivalnike in ponvel[ponve…: ali, kadilnice.] za žerjavico in skledice in kotle in svečnike in žlice in čaše; to, kar je bilo iz zlata, v zlatu in to, kar je bilo iz srebra, v srebru, je vzel proč poveljnik straže. ²⁰ Dva stebra, eno morje in dvanajst bronastih bikov, ki so bili pod podnožji, ki jih je kralj Salomon naredil v Gospodovi hiši: bronam[brona: hebr. njihovega brona.] vseh teh posod je bilo brez teže. ²¹ In glede stebrov,5[1 Kr 7,15; 2 Kr 25,17; 2 Krn 3,15] višina enega stebra je bila osemnajst komolcev; in obdajal ga je okrasni trakn[okrasni trak: hebr. nit.] dvanajstih komolcev; in njegova debelina je bila štiri prste; bil je votel. ²² Na njem je bil kapitel iz brona; in višina enega kapitela je bila pet komolcev, z mrežo in granatnimi jabolki naokoli na kapitelih, vsi iz brona. Tudi drugi steber in granatna jabolka so bili podobni tem. ²³ In tam je bilo šestindevetdeset granatnih jabolk na eni strani; in vseh granatnih jabolk na mreži je bilo sto naokoli.

²⁴ In poveljnik straže je vzel vélikega duhovnika Serajája in drugega duhovnika Cefanjája in tri čuvaje vrat.o[vrat: hebr. praga.] ²⁵ Iz mesta je vzel tudi evnuha, ki je bil zadolžen za bojevnike in sedem mož izmed njih, ki so bilip[bili…: hebr. videli kraljevi obraz.] blizu kraljevi osebi, ki so bili najdeni v mestu; in glavnegaq[glavnega…: ali, pisarja poveljnika.] pisarja vojske, ki je nabiral ljudstvo dežele; in šestdeset mož izmed ljudstva dežele, ki so bili najdeni v sredi mesta. ²⁶ Tako jih je Nebuzaradán, poveljnik straže, vzel in jih privedel k babilonskemu kralju v Riblo. ²⁷ Babilonski kralj jih je udaril in jih usmrtil v Ribli, v deželi Hamát. Tako je bil Juda ujet odveden proč iz svoje dežele. ²⁸ Tor[Leta 600 pr. Kr.] je ljudstvo, ki ga je Nebukadnezar odvedel proč ujete: v sedmem letu tri tisoč triindvajset Judov; ²⁹ v osemnajstems[Leta 590 pr. Kr.] letu Nebukadnezarja je iz Jeruzalema odvedel zajetih osemsto dvaintrideset oseb;t[oseb: hebr. duš.] ³⁰ v triindvajsetemu[Leta 585 pr. Kr.] letu Nebukadnezarja je Nebuzaradán, poveljnik straže, odvedel proč judovske ujetnike, sedemsto petinštirideset oseb. Vseh oseb je bilo štiri tisoč šeststo.

³¹ Pripetilo se je v sedemintridesetemv[Leta 562 pr. Kr.] letu ujetništva Judovega kralja Jojahína, v dvanajstem mesecu, na petindvajseti dan meseca, da je babilonski kralj Evíl Merodáh v prvem letu svojega kraljevanja povzdignil glavo Judovega kralja Jojahína in ga privedel iz ječe. ³² Prijaznow[Prijazno…: Z njim je govoril dobre stvari.] je govoril z njim in njegov prestol postavil nad prestole kraljev, ki so bili z njim v Babilonu. ³³ Spremenil je njegove jetniške obleke in nenehno je jedel kruh pred njim, vse dni svojega življenja. ³⁴ Glede njegove prehrane mu je bil od babilonskega kralja dan nenehen delež hrane, vsakx[vsak…: hebr. stvar dneva v njegovem dnevu.] dan obrok do dneva njegove smrti, vse dni njegovega življenja.