Sofonija (Sof)

Sof, 1. poglavje

¹ Gospodova beseda, ki je prišla Sofoniju,a[Sofonija: hebr. Jahve je posvetil.] sinu Kušíja, sinú Gedaljája, sinú Amarjá, sinú Hezekíja, v dneh Jošíja, Amónovega sina, Judovega kralja. ² »Popolnomab[Popolnoma…: hebr. Z odvzemanjem bom naredil konec vsem stvarem.] bom použil vse stvari iz dežele,«c[dežele…: hebr. obličja dežele.] govori Gospod. ³ »Použil bom človeka in žival. Z zlobnimi bom použil perjád neba in ribe morja in kamned[kamne…: ali, malike.] spotike in človeka bom iztrebil iz dežele,« govori Gospod. ⁴ »Prav tako bom svojo roko iztegnil nad Juda in nad vse prebivalce Jeruzalema in iztrebil bom preostanek Báala iz tega mesta in ime Kemarimove[Kemarimov: hebr. asketski malikovalski duhovniki.] z duhovniki; ⁵ in tiste, ki obožujejo vojsko neba na strehah; in tiste, ki obožujejo in ki prisegajo prif[pri: ali, h.] Gospodu in prisegajo pri Milkómu;g[Milkóm: hebr. kralj.] ⁶ in tiste, ki so obrnjeni nazaj od Gospoda; in tiste, ki niso iskali Gospoda niti poizvedovali za njim.«

⁷ Mirujte ob prisotnosti Gospoda Boga, kajti dan Gospodov je pri roki, kajti Gospod je pripravil klavno daritev, povabilh[povabil: hebr. posvetil, ali, pripravil.] je svoje goste. ⁸ »In zgodilo se bo, na dan Gospodove klavne daritve, da bom kaznovali[kaznoval…: hebr. obiskal na princih, kraljevih otrocih in vseh tistih.] prince in kraljeve otroke in vse tiste, ki so oblečeni s tujo obleko. ⁹ V istem dnevu bom kaznoval tudi vse tiste, ki poskakujejo na pragu, ki napolnjujejo hiše svojih gospodarjev z nasiljem in prevaro. ¹⁰ Na tisti dan se bo zgodilo,« govori Gospod, » da bo glas vpitja od Ribjih velikih vrat in tuljenja od drugih in veliko lomljenje s hribov. ¹¹ Tulite, vi prebivalci Maltarke,j[Maltarka, to je, kraj v Jeruzalemu.] kajti vse trgovsko ljudstvo je posekano. Vsi tisti, ki nosijo srebro, so iztrebljeni. ¹² Ob tistem času se bo zgodilo, da bom Jeruzalem preiskal s svetilkami in kaznoval ljudi, ki so naseljenik[naseljeni: hebr. sesirjeni, ali, zgoščeni.] na svojih usedlinah, ki v svojem srcu pravijo: ›Gospod ne bo storil dobrega niti ne bo storil zlega.‹ ¹³ Zato bodo njihove dobrine postale plen in njihove hiše opustošenje. Prav tako bodo gradili hiše, toda ne1[5 Mz 28,30; 5 Mz 28,39; Am 5,11] bodo jih poselili in sadili bodo vinograde, toda od njihovega vina ne bodo pili.«

¹⁴ Gospodov véliki dan je blizu, ta je blizu in silno hiti, celó glas Gospodovega dneva. Mogočen človek bo tam grenko jokal. ¹⁵ Tisti dan je dan besa,2[Jer 30,7; Jl 2,2; Jl 2,11; Am 5,18] dan stiske in tegobe, dan pustote in opustošenja in dan temè in mračnosti, dan oblakov in goste temè, ¹⁶ dan šofárja in alarma zoper utrjena mesta in zoper visoke stolpe. ¹⁷ »Na ljudi bom privedel tegobo, da bodo hodili kakor slepi ljudje, ker so grešili zoper Gospoda in njihova kri bo izlita kakor prah in njihovo meso kakor gnoj.« ¹⁸ 3[Prg 11,4; Ezk 7,19] Niti jih njihovo srebro niti njihovo zlato ne bo moglo osvoboditi na dan Gospodovega besa, temveč bo celotna dežela použita4[Sof 3,8] z ognjem njegove ljubosumnosti, kajti celo zelo hitro se bo znebil vseh tistih, ki prebivajo v deželi.«

Sof, 2. poglavje

¹ Zberite se skupaj, da, zberite se skupaj, oh narod,a[narod…: ali, neželeni narod.] ki ni zaželen. ² Preden se rodi odlok, preden dan mine kakor pleve, preden pride nad vas kruta Gospodova jeza, preden pride nad vas dan Gospodove jeze. ³ Iščite Gospoda, vsi vi krotki na zemlji, ki ste vršili njegovo sodbo, iščite pravičnost, iščite krotkost. Morda bo, da boste skriti na dan Gospodove jeze.

⁴ Kajti Gaza bo zapuščena in Aškelón opustošenje. Ašdód bodo izgnali opoldan in Ekrón bo izkoreninjen.b[V nasledjih vrsticah so navedeni islamski narodi, ki so določeni za sodbo ›na Gospodov dan,‹ ko se bo Jezus ponovno vrnil.] ⁵ Gorje prebivalcem morske obale, narodu Keretéjcev! Gospodova beseda je zoper tebe, oh Kánaan, dežela Filistejcev, celo uničil te bom, da tam ne bo nobenega prebivalca. ⁶ Morska obala bodo pašniki in koče za pastirje in staje za trope. ⁷ Obala bo za preostanek Judove hiše. Pasli se bodo na njej. V aškelónskih hišah bodo zvečer legli, kajtic[kajti: ali, ko jih bo itd.] Gospod, njihov Bog, jih bo obiskal in odvrnil njihovo ujetništvo.

⁸ »Slišal sem grajo Moába in zasramovanja Amónovih otrók, s katerimi so grajali moje ljudstvo in se poveličevali zoper njihovo mejo.d[Moáb in Amón sta deželi v sedanjem Jordanu. Ker Jordan ob vsaki priložnosti, kljub podpisanemu mirovnemu sporazumu, še vedno sramoti Izrael, prerok pravi, da bo njihova dežela zapuščena.]1[[Sof 2,8-11]] ⁹ Zato kakor jaz živim,« govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: »Zagotovo bo Moáb kakor Sódoma in Amónovi otroci kakor Gomóra, celó gojenje kopriv in solne jame in nenehno opustošenje. Preostanek mojega ljudstva jih bo oplenil in preostanek mojega ljudstva jih bo vzel v last.« ¹⁰ To bodo imeli zaradi svojega ponosa, ker so grajali in se poveličevali zoper ljudstvo Gospoda nad bojevniki. ¹¹ Gospod jim bo strašen, kajti izstradale[izstradal: hebr. shujšal.] bo vse bogove zemlje in ljudje ga bodo oboževali, vsak iz svojega kraja, celó vsi otoki poganov.

¹² »Tudi vi Etiopijcif[Etiopijci: hebr. Kuš; današnji Sudan.] boste umorjeni z mojim mečem.« ¹³ Svojo roko bo iztegnil zoper sever in uničil Asirijog[Asirija: današnja Sirija, Turčija, Libanon in Irak.] in Ninive bo naredil opustošenje in suho kakor divjina. ¹⁴ Tropi se bodo ulegli v njegovi sredi, vse živali narodov, tako kormoranh[kormoran: ali, pelikan.] kot bobnarica bosta prenočevala2[Iz 34,11] v njegovih zgornjihi[zgornjih…: ali, popkih, ali, kapitelih.] prekladah. Njihov glas bo prepeval na oknih, opustošenje bo na pragih, kajtij[kajti…: ali, ko je odkril.] odkril bo cedrovo oblogo. ¹⁵ To je veseleče se mesto, ki je brezskrbno prebivalo, ki je v svojem srcu govorilo: ›Jaz3[Iz 47,8] sem in poleg mene ni nikogar.‹ Kako je postalo opustošenje, kraj za živali, da se uležejo v njem! Vsak, kdor gre mimo njega, ga bo izžvižgal in zamahnil s svojo roko.«

Sof, 3. poglavje

¹ Gorje njej,a[njej…: ali, požrešni; hebr. golšasti.] ki je umazana in oskrunjena, zatiralskemu mestu, [prestolnici Jeruzalem]! ² Ni ubogala glasu, ni sprejela grajanja,b[grajanja: ali, poučevanja.] ni zaupala v Gospoda, ni se približala k svojemu Bogu. ³ Njeni princi znotraj nje so rjoveči levi;1[Ezk 22,25-27; Mih 3,9-11] njeni sodniki so večerni volkovi; kosti ne zgrizejo do naslednjega dne. ⁴ Njeni preroki so nepomembni in zahrbtne osebe, njeni duhovniki so oskrunili svetišče, postavi so storili nasilje.2[Jer 23,11; Ezk 22,26; Oz 9,7] ⁵ Pravičen Gospod je v njeni sredi. Ne bo storil krivičnosti, vsakoc[vsako…: hebr. jutro za jutrom.] jutro svojo sodbo prinaša na svetlo, ne odpove. Toda krivičnik ne pozna sramu. ⁶ »Iztrebil sem narode; njihovi stolpid[stolpi: ali, vogali.] so zapuščeni, njihove ulice sem naredil opustošene, da nihče ne hodi mimo. Njihova mesta so uničena, tako da tam ni nobenega človeka, da tam ni nobenega prebivalca. ⁷ Rekel sem: ›Zagotovo se me boš bala, prejela boš poučevanje.‹ Tako njihova prebivališča ne bi smela biti iztrebljena, vendar sem jih kaznoval; vendar so vstali zgodaj in izpridili vsa svoja početja.

⁸ Zatorej čakajte name,« govori Gospod, »do dneva, ko se dvignem k plenu, kajti moja odločitev je, da zberem narode, da lahko zberem kraljestva, da nanje izlijem svoje ogorčenje, celó vso svojo kruto jezo, kajti vsa zemlja bo požrta z ognjem moje ljubosumnosti.3[Sof 1,18] ⁹ Kajti takrat bom obrnil k ljudstvu čiste[čist…: hebr. čiste ustnice.] jezik, da bodo lahko vsi klicali h Gospodovemu imenu, da mu soglasnof[soglasno…: hebr. služijo z ramo.] služijo.g[Od osmega stoletja pr. Kr. so morali Judje uporabljati najmanj dva jezika, posvetnega (od naroda, ki je takrat zasedal njihovo deželo) in svojega verskega. Okoli 1880 so razvili orodja, odprli šole in učili hebrejščino. Do časa razglasitve neodvisnosti, leta 1948, je bila hebrejščina široko uporabljena in je postala uradni jezik nove države.] ¹⁰ Iz druge strani rek Etiopije mi bodo slavilci, celó hči mojih razkropljencev, prinesli mojo daritev. ¹¹ Na tisti dan ne boš osramočena zaradi vseh svojih početij, s katerimi si se prekršila zoper mene, kajti takrat bom iz tvoje srede odvedel vse tiste, ki se veselijo v tvojem ponosu in ne boš več ošabna zaradih[zaradi…: hebr. na moji svéti gori.] moje svéte gore. ¹² Prav tako bom v tvoji sredi pustil trpeče in ubogo ljudstvo in ti bodo zaupali v Gospodovo ime. ¹³ Izraelov preostanek ne bo počel krivičnosti niti govoril laži niti v njihovih ustih ne bo najden varljiv jezik, kajti pasli se bodo in se zleknili in nihče jih ne bo strašil.

¹⁴ Prepevaj, oh hči4[Iz 12,6; Iz 54,1] sionska; vzklikaj, oh Izrael; bodi vesela in razveseljuj se z vsem srcem, oh hči jeruzalemska. ¹⁵ Gospod je odvzel tvoje obsodbe, pregnal tvojega sovražnika. Izraelov kralj, celó Gospod, je v tvoji sredi. Nobenega zla ne boš več videla. ¹⁶ Na tisti dan bo [prestolnici] Jeruzalem rečeno: ›Ne boj se.‹in Sionu: ›Ne dopusti, da bi bile tvoje roke mlahave.‹i[mlahave: ali, slabotne.] ¹⁷ Gospod, tvoj Bog, v tvoji sredi je mogočen. Rešil bo, z radostjo se bo veselil nad teboj, počivalj[počival: hebr. molčeč.] bo v svoji ljubezni, nad teboj se bo veselil s prepevanjem. ¹⁸ Zbral bom tiste, ki žalujejo po slovesnem zboru, ki so iz tebe, ki jim je bila ta sramotak[sramota…: hebr. breme nad tem graja.] breme. ¹⁹ Glej, ob tistem času bom odstranil vse tiste, ki te stiskajo in rešil bom tisto, kar šepa5[Mih 4,7] in zbral tisto, kar je bilo izgnano in dall[dal…: hebr. postavil jih bom za hvalo.] jim bom hvalo in sloves v vsaki deželi, kjerm[kjer…: hebr. njihove sramote.] so bili osramočeni. ²⁰ Ob tistem času vas bom ponovno privedel, celo v času, ko vas zberem, kajti naredil vas bom za ime in hvalo med vsemi narodi zemlje, ko pred vašimi očmi obrnem vaše ujetništvo nazaj,‹ govori Gospod.«