Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Abdíja (Abd)

Abd, 1. poglavje

¹ Abdíjevoa[Abdíja: hebr. služabnik Jahveja.] videnje. Tako govori Gospod Bog glede Edóma: »Slišali1[Jer 49,14] smo govorico od Gospoda in predstavnik je poslan med pogane: ›Vstanite in vzdignimo se v bitki zoper njega.‹ ² Glej, naredil sem te majhnega med pogani, silno si preziran.

³ Ponos tvojega srca te je zavedel, ti, ki prebivaš v skalnih razpokah,b[skalnih razpokah: Edómci so prebivali na gori Seír, ki je polna votlin iz mehkega kamnitega peska. Tam je tudi še sedaj znano mesto Petra.] katerega prebivališče je visoko, ki v svojem srcu praviš: ›Kdo me bo privedel dol na tla?‹ ⁴ 2[Jer 49,16] Čeprav se povišuješ kakor orel in čeprav si svoje gnezdo postavil med zvezde, te bom od tam privedel dol,‹ govori Gospod.3[[1 Pet 5,5-6]] ⁵ ›Če pridejo k tebi tatovi,4[Jer 49,9] če roparji ponoči (kako si iztrebljen!), mar ne bodo kradli, dokler nimajo dovolj? Če pridejo k tebi obiralci grozdja, mar ne bodo pustili nekajc[nekaj…: ali, paberkovanja.] grozdov? ⁶ Kako so Ezavove stvari preiskane! Kako so njegove skrite stvari poiskane! ⁷ Vsi možje tvoje zaveze so te privedli, celó k meji. Možje, kid[ki: hebr. tvojega miru.] so bili v miru s teboj, so te zavedli in prevladali zoper tebe. Tisti, ki jedoe[Tisti, ki jedo…: hebr. Možje tvojega kruha.] tvoj kruh, so položili ranof[rano: hebr. zaroto, ali, past.] pod teboj. Nobenega razumevanja ni v njem.g[njem: ali, tem.] ⁸ 5[Iz 29,14; Jer 49,7] Mar ne bom na ta dan,‹ govori Gospod, ›celo uničil modre može iz Edóma in razumevanje z Ezavove gore? ⁹ In tvoji mogočni ljudje, oh Temán, bodo zaprepadeni, z namenom, da bo vsakdo z Ezavove gore iztrebljen s pokolom.

¹⁰ Zaradi tvojega nasilja6[1 Mz 27,41; Ezk 35,9; Am 1,11] zoper tvojega brata Jakoba te bo pokrila sramota in iztrebljen boš na veke.h[Vrstice 10-16 govorijo o Edómu, ki z drugimi narodi napada Izrael, se naslaja nad Izraelovo nesrečo, vstopa skozi vrata Jeruzalema, na cestah v zasedi preži na Izraelce in zavzame Tempeljski grič. To je povzetek konfliktov med Izraelom in Jordanijo med leti 1984 in 1967. Po devetnajstih letih je 7. junija 1967 Izrael ponovno zavzel vzhodni Jeruzalem, Staro mesto in Tempeljski grič.]7[[Abd 1,10-16]] ¹¹ Na dan, ko stojiš na drugi strani,i[na drugi strani: hebr. nasprotni del, sodelavec, sostorilec, sokrivec. Perokba o Edomu, starodavnem kraljestvu, pretežno na območju današnje Jordanije. Napoveduje jordanski napad na Izrael leta 1948 in kasnejše spopade z Izraelom do leta 1967 in celo pozneje do današnjih dni v hladnem miru.] na dan, ko tujci odvedejo njegovej[njegove…: hebr. njegovo imetje.] sile ujete in tuji ljudje vstopijo v njegova velika vrata in mečejo žrebe nad Jeruzalemom, si bil celo ti kakor eden izmed njih. ¹² Toda ne bi smel gledati na dan svojega brata, na dan, ko je postal tujec, niti ne bi smel imeti veselja nad Judovimi otroki na dan njihovega uničenja, niti ne bi smel ponosnok[ponosno…: hebr. poveličati svojih ust.] govoriti na dan tegobe. ¹³ Ne bi smel vstopiti v velika vrata mojega ljudstva na dan njihove katastrofe. Da, ne bi smel gledati na njihovo stisko na dan njihove katastrofe niti rok položiti na njihovol[njihovo…: ali, njihove sile.] imetje na dan njihove katastrofe; ¹⁴ niti ne bi smel stati na razpotju, da bi iztrebil tiste izmed njegovih, ki so pobegnili; niti ne bi smel izročitim[izročiti: ali, zapreti.] tistih izmed njegovih, ki so pobegnili na dan stiske. ¹⁵ Kajti dan Gospodov je blizu nad vsemi pogani. Kakor8[Ezk 35,15; [Gal 6,7]] si ti storil, tako bo storjeno tebi. Tvoja nagradan[nagrada: hebr. ravnanja.] se bo povrnila na tvojo lastno glavo. ¹⁶ Kajti kakor ste pili na moji svéti gori, tako bodo vsi pogani nenehno pili, da, pili bodo in bodo požiralio[požirali: ali, izpili.] in bodo, kot da jih ni bilo.

¹⁷ Toda na gori Sion bop[bo…: ali, bodo tisti, ki pobegnejo.] osvoboditev in tamq[tam…: ali, ta bo svéta.] bo svetost, in Jakobova hiša bo v last vzela njihove posesti. ¹⁸ Jakobova hiša bo ogenj in Jožefova hiša plamen, Ezavova hiša pa strnišče in v njih se bodo vneli in jih požrli, in tam ne bo nobenega ostanka Ezavove hiše, kajti Gospod je to govoril. ¹⁹ Tisti iz juga bodo vzeli v last goro Ezav, in tisti iz ravnine Filistejce in vzeli bodo v last Efrájimova polja in polja Samarije, Benjamin pa bo posedel Gileád. ²⁰ Ujetništvo te vojske Izraelovih otrók bo vzelo v last to od Kánaancev, celó do Zarepte; in ujetništvo Jeruzalema, kir[ki…: ali, bo zavzelo to, kar je v južnih mestih.] je v Sefarádu, bo zavzelo južna mesta.s[Prerokba za poslednje dni. Potomci Jakobovega brata Ezava, bodo na Gospodov dan doživeli sodbo.] ²¹ Rešitelji9[1 Tim 4,16; Jak 5,20] bodo prišli na goro Sion, da sodijo Ezavovo goro, in kraljestvo10[Lk 1,33] bo Gospodovo.‹«