Druga kroniška knjiga (2 Krn)

2 Krn, 1. poglavje

¹ Davidov sin Salomon je bil okrepljena[Leta 1015 pr. Kr.] v svojem kraljestvu in1[1 Kr 2,46] Gospod, njegov Bog, je bil z njim in ga silno poveličal. ² Potem je Salomon spregovoril vsemu Izraelu, poveljnikom nad tisočimi, nad stotimi, sodnikom, vsakemu voditelju v vsem Izraelu in glavnim izmed očetov. ³ Tako je Salomon in vsa skupnost z njim, odšla k visokemu kraju, ki je bil pri Gibeónu,2[1 Kr 3,4; 1 Krn 16,39; 1 Krn 21,29] kajti tam je bilo šotorsko svetišče skupnosti Boga, ki ga je Gospodov služabnik Mojzes naredil v divjini. ⁴ Todab[Leta 1045 pr. Kr.] Božjo skrinjo je David prenesel gor iz Kirját Jearíma na kraj, ki ga je David pripravil zanjo, kajti zanjo je razpel šotor pri Jeruzalemu.3[2 Sam 6,2; 2 Sam 6,17] ⁵ Poleg tega jec[je…: ali, bronasti oltar, ki ga je Becalél, Urijájev sin, Hurov sin, naredil. Bil je tam pred Gospodovim šotorskim svetiščem.] bronasti4[2 Mz 38,1] oltar, ki ga je naredil Becalél, Urijájev sin, Hurov sin, postavil pred Gospodovo šotorsko svetišče. Salomon in skupnost so povpraševali k njemu. ⁶ Salomon je odšel tja gor k bronastemu oltarju pred Gospoda, ki je bil pri šotorskem svetišču skupnosti in na njem daroval tisoč žgalnih daritev.

⁷ V tej nôči se je Bog prikazal Salomonu in mu rekel: »Prosi, kaj naj ti dam.« ⁸ Salomon je Bogu rekel: »Veliko usmiljenje si pokazal mojemu očetu Davidu in mene5[1 Krn 28,5] si postavil, da kraljujem namesto njega. ⁹ Sedaj, oh Gospod Bog, naj bo utrjena tvoja obljuba mojemu očetu Davidu, kajti6[1 Kr 3,9] naredil si me za kralja nad ljudstvom, pod[po…: hebr. veliko kot je zemeljskega prahu.] množici podobnega zemeljskemu prahu. ¹⁰ Daj mi7[1 Kr 3,9; 4 Mz 27,17] torej modrost in znanje, da lahko grem ven in stopim pred ljudstvo, kajti kdo lahko sodi to tvoje ljudstvo, ki je tako veliko?« ¹¹ Bog je rekel Salomonu: »Ker je bilo to na tvojem srcu in nisi prosil bogastev, premoženja ali časti, niti življenja svojih sovražnikov, niti nisi prosil dolgega življenja, temveč si zase prosil modrost in znanje, da lahko sodiš mojemu ljudstvu, nad katerim sem te postavil za kralja, ¹² sta ti modrost in znanje zagotovljena, jaz pa ti bom dal bogastva, premoženje in čast, takšno, kakršne nihče8[1 Krn 29,25; Prd 2,9; 2 Krn 9,22] izmed kraljev, ki so bili pred teboj, ni imel niti ne bo nobeden za teboj imel podobne.«

¹³ Potem je Salomon prišel iz svojega potovanja k visokemu kraju, izpred šotorskega svetišča skupnosti, ki je bil pri Gibeónu, v Jeruzalem in kraljeval nad Izraelom. ¹⁴ 9[1 Kr 10,26; 1 Kr 4,26] Salomon je zbral bojne vozove in konjenike. Imel je tisoč štiristo bojnih vozov in dvanajst tisoč konjenikov, ki jih je namestil v mestih za bojne vozove in s kraljem v Jeruzalemu. ¹⁵ 10[1 Kr 10,27-29; 2 Krn 9,27] Kralj je storil,e[storil: hebr. dal.] [da je bilo] srebra in zlata v Jeruzalemu zaradi obilja tako veliko, kakor kamenja, cedre pa je naredil kakor egiptovske smokve, ki so v dolinif[dolina: hebr. Šefela; nizka dežela med mesti Rehovot (sever), Ašdód in Aškelón (obala), Bet Šemeš in Kirjat Gat (vzhod); jugozahodno od Jeruzalema.] v izobilju. ¹⁶ 11[1 Kr 10,28; 2 Krn 9,28] Salomong[Salomon…: hebr. Dobavo konj, ki so bili Salomonovi je imel iz Egipta.] je imel konje, privedene iz Egipta in laneno prejo. Kraljevi trgovci so laneno prejo prejeli za ceno. ¹⁷ Poslali so in iz Egipta pripeljali bojni voz za šeststo šeklov srebra in konja za sto petdeset in tako so privedli konje za vse kralje Hetejcev in za sirske kralje, po njihovihh[njihovih: hebr. njihovi roki.] namenih.

2 Krn, 2. poglavje

¹ Salomon se je odločil, da zgradi hišo za Gospodovo ime in hišo za svoje kraljestvo. ² Salomon je naročil sedemdeset tisoč možem, da nosijo bremena in osemdeset tisočim, da sekajo na gori in tri tisoč šeststotim, da jih nadzorujejo.

³ Salomon je poslal k tirskemu kralju Hurámu,a[Hurámu: ali, Hirámu; [hebr. priča.]]1[1 Kr 5,1] rekoč: »Kakor si ti postopal z mojim očetom Davidom in si mu poslal cedre, da mu zgradijo hišo, da prebiva v njej, celo tako postopaj z menoj. ⁴ Glej, gradim hišo imenu Gospoda, svojega Boga, da mu jo posvetim in da pred njim zažigam dišečeb[dišeče…: hebr. kadilo iz začimb.] kadilo in za neprestane hlebe navzočnosti, za žgalne daritve zjutraj in zvečer, na šabate, na mlaje in na slovesne praznike Gospoda, našega Boga. To je odredba za Izraela na veke. ⁵ Hiša, ki jo gradim, je velika, kajti velik je naš Bog nad vsemi bogovi. ⁶ 2[1 Kr 8,27; 2 Krn 6,18] Toda kdo muc[mu: hebr. je ohranil moč, da mu zgradi, ali, je dosegel moč, da mu zgradi.] je zmožen zgraditi hišo, glede na to, da ga nebo in nebesa nebes ne morejo obseči? Kdo sem potem jaz, da bi mu zgradil hišo, razen da pred njim zažigam daritev? ⁷ Pošlji mi torej sedaj človeka, spretnega za delo v zlatu, v srebru, v bronu, v železu, v vijolični, v karmezinud[karmezin: modrikasto rdeča barva.] in modri in da lahko vešče rezbarie[rezbari: hebr. rezbari gravure.] z veščimi možmi, ki so z menoj v Judeji in v Jeruzalemu, ki jih je priskrbel moj oče David. ⁸ Pošlji mi tudi cedre, ciprese in sandalova drevesaf[sandalova drevesa: tudi imenovana, almuggim.]3[1 Kr 10,11] iz Libanona, kajti vem, da tvoji služabniki lahko vešče sekajo les na Libanonu in glej, moji služabniki bodo s tvojimi služabniki, ⁹ celo, da mi pripravijo lesa v obilju, kajti hiša, ki jo nameravam zgraditi, bo čudovitog[čudovito…: hebr. velika in čudovita.] velika. ¹⁰ Glej, tvojim služabnikom, sekalcem, ki sekajo les, bom dajal dvajset tisoč mer zmlete pšenice, dvajset tisoč mer ječmena, dvajset tisoč čebrov vina in dvajset tisoč čebrov olja.«

¹¹ Potem je tirski kralj Hurám odgovoril v pisanju, ki ga je poslal Salomonu: ›Ker Gospod ljubi svoje ljudstvo, te je naredil kralja nad njimi.‹ ¹² Poleg tega je Hurám rekel: »Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki je naredil nebo in zemljo, ki je kralju Davidu dal modrega sina, opremljenegah[opremljenega…: hebr. ki pozna razumnost in razumevanje.] z razumnostjo in razumevanjem, da lahko gradi hišo za Gospoda in hišo za svoje kraljestvo. ¹³ § Sedaj pošiljam spretnega moža, opremljenega z razumevanjem, od mojega očeta Huráma, ¹⁴ sina ženske izmed Danovih hčerá, njegov oče pa je bil človek iz Tira, vešč, da dela v zlatu, srebru, bronu, železu, kamnu, lesu, vijoličnem, modrem, tankem lanenem platnu in v karmezinu. Tudi da gravira vsako vrsto graviranja in da spozna vsako napravo, ki bo postavljena k njemu, s tvojimi spretnimi ljudmi in s spretnimi ljudmi mojega gospoda Davida, tvojega očeta. ¹⁵ Zdaj naj torej pšenico, ječmen in vino, o katerem je govoril moj gospod, pošlje svojim služabnikom, ¹⁶ mi pa bomo sekali les iz Libanona, kolikori[kolikor…: hebr. glede na vse tvoje potrebe.] ga boš potreboval in ga k tebi spravili na splavih po morju v Jopo,j[Jopo…: hebr. Jafo.] ti pa ga boš odpeljal gor v Jeruzalem.«

¹⁷ 4[2 Krn 2,2] Salomon je preštel vse tujce,k[tujce: hebr. može tujcev.] ki so bili v deželi Izrael, po štetju, s katerim jih je preštel njegov oče David in najdenih je bilo sto triinpetdeset tisoč šeststo. ¹⁸ Sedemdesetl[Sedemdeset: kakor je to v vrstici 2 Krn 2,2.]5[2 Krn 2,2] tisoč izmed njih je postavil, da bodo nosilci bremen in osemdeset tisoč, da bodo sekalci na gori in tri tisoč šeststo nadzornikov, da ljudstvu pripravljajo delo.

2 Krn, 3. poglavje

¹ Potema[Leta 1012 pr. Kr.] je Salomon1[1 Kr 6,1-22] začel graditi Gospodovo hišo v Jeruzalemu na gori Moríja, kjerb[kjer…: ali, ki je bil viden od njegovega očeta Davida.] se je Gospod prikazal njegovemu očetu Davidu, na kraju, ki ga je David pripravil – na mlatišču Jebusejca Ornana.c[Ornana: tudi imenovanega, Arávna.]2[2 Sam 24,18; 1 Krn 21,18] ² Začel je graditi drugi dan drugega meseca v četrtem letu svojega kraljevanja.

³ Torej to so stvari, v katerih je bil Salomon poučend[poučen: hebr. utemeljen.] za gradnjo Božje hiše. Dolžina po komolcih, po prvi meri, je bila šestdeset komolcev in širina dvajset komolcev.3[1 Kr 6,2] ⁴ Preddverje,4[1 Kr 6,3] ki je bilo pred hišo, dolžina tega je bila glede na širino hiše, dvajset komolcev in višina je bila sto dvajset. Znotraj je bila prevlečena s čistim zlatom. ⁵ Večjo hišo je obložil s cipresovino, jo prevlekel s čistim zlatom in na njej oblikoval palmova drevesa in verižice. ⁶ Hišo je zaradi lepote olepšale[olepšal: hebr. pokril.] z dragocenimi kamni in zlato je bilo zlato iz Parvájima. ⁷ Z zlatom je prevlekel tudi hišo, bruna, podboje, njihove zidove in njihova vrata in na stene je vrezal kerube. ⁸ Naredil je najsvetejšo hišo, katere dolžina je bila glede na širino hiše, dvajset komolcev in njena širina dvajset komolcev in prevlekel jo je s čistim zlatom, kar znese šeststo talentov. ⁹ Teža žebljev je bila petdeset šeklov zlata. In gornje sobe je prevlekel z zlatom.

¹⁰ V najsvetejši hiši je naredil dva keruba iz rezbarskegaf[rezbarskega…: ali, (kakor nekateri mislijo), iz premikajočega.] dela in ju prevlekel z zlatom.

¹¹ Peruti kerubov so bile dolge dvajset komolcev. Ena perut enega keruba je imela pet komolcev, segajoč do stene hiše in druga perut je prav tako imela pet komolcev, segajoč do peruti drugega keruba. ¹² Ena perut drugega keruba je imela pet komolcev in je segala do stene hiše in druga perut je tudi imela pet komolcev in se dotikala peruti drugega keruba. ¹³ Peruti teh kerubov so se [v širino] razprostirala dvajset komolcev. Stala sta na njunih stopalih in njuna obraza sta bila [obrnjena] navznoter.g[navznoter: ali, k hiši.]

¹⁴ Naredil je zagrinjalo5[Mt 27,51] iz modre, vijolične, karmezina in tankega lanenega platna ter na njem oblikovalh[oblikoval…: hebr. naredil, da se na njem dvignejo kerubi.] kerube. ¹⁵ Prav tako je pred hišo naredil dva6[Jer 52,21; 1 Kr 7,15] stebra, visokai[visoka: hebr. dolga.] petintrideset komolcev in kapitel, ki je bil na vrhu vsakega izmed njih, je meril pet komolcev. ¹⁶ Naredil je verižice kakor v oraklju in jih pritrdil na glave stebrov in naredil sto granatnih jabolk ter jih pritrdil na verižice. ¹⁷ Pred templjem je vzdignil7[1 Kr 7,21] stebra, enega na desnici, drugega pa na levici. Ime tega na desnici je imenoval Jahín,j[Jahín: to je, On bo vzpostavil.] ime tistega na levici pa Boaz.k[Boaz: to je, V tem je moč.]

2 Krn, 4. poglavje

¹ Poleg tega je naredil oltar iz brona, dvajset komolcev dolg, dvajset komolcev širok in deset komolcev visok.

² 1[1 Kr 7,23] Prav tako je naredil ulito morje desetih komolcev od robaa[od…: hebr. njegovega roba do njegovega roba.] do roba, okroglo naokoli in pet komolcev je bila njegova višina in vrvica tridesetih komolcev ga je obdajala naokoli. ³ 2[1 Kr 7,24] Pod tem je bila podobnost volov, ki so ga obdajali naokoli. Deset na komolec, obdajajoč morje naokoli. Dve vrsti volov sta bili uliti, ko je bilo to ulito. ⁴ Stalo je na dvanajstih volih, trije so gledali proti severu, trije so gledali proti zahodu, trije so gledali proti jugu in trije so gledali proti vzhodu. Morje je bilo postavljeno zgoraj nad njimi in vsi njihovi zadnji deli so bili [obrnjeni] navznoter. ⁵ Njegova debelina je bila širina dlani in njegov rob, podoben robu čaše, sb[s…: ali, kakor lilija.] cvetovi lilij in ta je sprejel in držal tri tisoč čebrov.c[glede na možno obliko (polkrogla, stopničast valj ali valj) naj bi glede na egiptovski kraljevi komolec (52,50 cm) vsebovalo od 33 m³ do 49 m³ vode.]

⁶ Naredil je tudi deset [okroglih] umivalnikov in pet jih je položil na desno roko, pet pa na levo, da so se umivali v njih. Takšned[Takšne…: hebr. Delo žgalne daritve.] stvari, kot so jih darovali za žgalno daritev, so umivali v njih, toda morje je bilo, da so se v njem umivali duhovniki. ⁷ Naredil je deset svečnikov iz zlata glede na njihovo obliko in jih postavil v templju, pet na desni roki in pet na levi. ⁸ Naredil je tudi deset miz in jih postavil v templju, pet na desni strani in pet na levi. Naredil je sto umivalnikove[umivalnikov: ali, skledic.] iz zlata.

⁹ Nadalje je naredil dvor duhovnikov in velik dvor in vrata za dvor in jih prevlekel z bronom. ¹⁰ Morje je postavil na desni strani vzhodnega konca, nasproti jugu.

¹¹ Hurám je naredil lonce, lopate in umivalnike.f[umivalnike: ali, skledice.] Hurám je končalg[končal: hebr. končal, da opravi.] delo, ki ga je imel za opraviti za kralja Salomona za Božjo hišo: ¹² namreč dva stebra in zaobljena glaviča in kapitele, ki so bili na vrhu dveh stebrov; dve mreži, da pokrijeta dva zaobljena glaviča kapitelov, ki so bili na vrhu stebrov; ¹³ štiristo granatnih jabolk na dveh mrežah; dve vrsti granatnih jabolk na vsakem vencu, da pokrijeta dva zaobljena glaviča kapitelov, ki sta bila na stebrih.h[stebrih…: hebr. obličju stebrov.] ¹⁴ Naredil je tudi podstavke in na podstavkihi[podstavkih: ali, kotlih.] je naredil [okrogle] umivalnike. ¹⁵ Eno morje in dvanajst volov pod njim. ¹⁶ Tudi lonce, lopate, kavlje za meso in vse njihove priprave je Hurám, njegov oče,j[Hurám, njegov oče: hebr. Hurám Abí; svetovalec, ki mu je kralj Salomon zaupal.] pripravil za kralja Salomona za Gospodovo hišo iz svetlegak[svetlega: hebr. naredil svetlo, ali, očiščenega.] brona. ¹⁷ Na jordanski ravnini jih je kralj ulil, v ilovnatil[ilovnati…: hebr. debelini tal.] zemlji med Sukótom in Cerédo. ¹⁸ Tako je Salomon naredil vseh teh posod v velikem obilju, kajti teže brona niso mogli ugotoviti.

¹⁹ Salomon je naredil vse te posode, ki so bile za Božjo hišo, tudi zlati oltar in mize, na katerih so bili postavljeni hlebi navzočnosti, ²⁰ poleg tega svečnike s svojimi svetilkami, ki naj bi po navadi gorele pred orakljem iz čistega zlata, ²¹ cvetove, svetilke in utrinjače, narejene iz zlata in to popolnegam[popolnega…: hebr. popolnosti zlata.] zlata, ²² utrinjala, umivalnike,n[umivalnike: ali, skledice.] žlice in kadilnice iz čistega zlata. Vhod hiše, njegova notranja vrata za najsvetejši prostor in vrata hiše templja, so bila iz zlata.

2 Krn, 5. poglavje

¹ Tako je bilo vse delo, ki ga je Salomon naredil za Gospodovo hišo, končano.a[Leta 1005 pr. Kr.] Salomon1[1 Kr 7,51] je prinesel noter vse stvari, ki jih je njegov oče David posvetil: srebro, zlato in vse priprave je položil med zaklade Božje hiše.

² Potemb[Leta 1004 pr. Kr.]2[1 Kr 8,1-4] je Salomon zbral Izraelove starešine in vse poglavarje rodov, vodilne izmed očetov Izraelovih otrók v Jeruzalem, da prenesejo gor skrinjo Gospodove zaveze iz Davidovega mesta, ki je Sion. ³ Zato so se vsi možje iz Izraela zbrali skupaj h kralju na prazniku, ki je bil v sedmem mesecu. ⁴ Prišli so vsi starešine Izraela in Lévijevci so dvignili skrinjo. ⁵ Skrinjo so prinesli gor, šotorsko svetišče skupnosti in vse svéte posode, ki so bile v šotorskem svetišču, té so duhovniki in Lévijevci prinesli gor. ⁶ Tudi kralj Salomon in vsa Izraelova skupnost, ki so bili zbrani k njemu pred skrinjo, so žrtvovali ovce in vole, ki jih zaradi množice ni bilo mogoče prešteti. ⁷ Duhovniki so prinesli skrinjo Gospodove zaveze na njen kraj, k oraklju hiše, v najsvetejši kraj, celo pod peruti kerubov. ⁸ Kajti keruba sta svoje peruti razširjala nad prostorom skrinje in keruba sta od zgoraj pokrivala skrinjo in njena drogova. ⁹ Iz skrinje so izvlekli drogova, da sta bila konca drogov vidna od skrinje pred orakljem, toda od zunaj nista bila vidna. In tamc[tam…: ali, ta sta tam.]3[1 Kr 8,8] je to do današnjega dne. ¹⁰ V skrinji ni bilo ničesar razen dveh plošč, ki ju je Mojzes položil4[5 Mz 10,2; 5 Mz 10,5] vanjo pri Horebu, kod[ko: ali, kjer.] je Gospod sklenil zavezo z Izraelovimi otroki, ko so prišli iz Egipta.

¹¹ In pripetilo se je, ko so duhovniki prišli iz svetega kraja (kajti vsi duhovniki, ki so bili prisotni,e[prisotni: hebr. najdeni.] so bili posvečeni in tako niso čakali na skupino. ¹² 5[1 Krn 23,5] Tudi Lévijevci, ki so bili pevci, vsi izmed njih od Asáfa, Hemána in Jedutúna, z njihovimi sinovi in njihovimi brati, ki so bili oblečeni v belo platno ter imeli cimbale, plunke in harfe, so stali na vzhodnem koncu oltarja in z njimi sto dvajset duhovnikov, ki so trobili s trobentami.) ¹³ Zgodilo se je celo, ko so bili trobentači in pevci kakor eno, da naredijo en zvok, da se ga sliši v slavljenju in zahvaljevanju Gospodu, in ko so povzdignili svoj glas s trobentami, cimbalami in glasbenimi instrumenti ter hvalili Gospoda, rekoč: »Ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno,« da je bila potem hiša, napolnjena z oblakom, torej Gospodova hiša,6[Ps 136,1] ¹⁴ tako da duhovniki zaradi oblaka niso mogli stati, da bi služili, kajti Gospodova slava je napolnila Božjo hišo.

2 Krn, 6. poglavje

¹ Potem je Salomon rekel:1[1 Kr 8,12] » Gospod je rekel, da bo prebival v gosti2[3 Mz 16,2] temì. ² Toda jaz sem zate zgradil hišo prebivališča in prostor za tvoje prebivanje na veke.« ³ Kralj je obrnil svoj obraz in blagoslovil celotno Izraelovo skupnost in celotna Izraelova skupnost je stala. ⁴ Rekel je: »Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki je s svojimi rokami izpolnil to, kar je s svojimi usti govoril mojemu očetu Davidu, rekoč: ⁵ ›Od dneva, ko sem svoje ljudstvo privedel iz egiptovske dežele, nisem izbral nobenega mesta med vsemi Izraelovimi rodovi, da bi v njem zgradil hišo, da bi bilo tam lahko moje ime niti nisem nikogar izbral, da bi bil vladar nad mojim ljudstvom Izraelom, ⁶ toda izbral sem Jeruzalem, da bo tam lahko moje ime in izbral sem Davida, da bo nad mojim ljudstvom Izraelom.‹ ⁷ Torej, to3[2 Sam 7,2; 1 Krn 28,2] je bilo na srcu mojega očeta Davida, da zgradi hišo za ime Gospoda, Izraelovega Boga. ⁸ Toda Gospod je mojemu očetu Davidu rekel: ›Ker je bilo to na tvojem srcu, da zgradiš hišo za moje ime, si storil dobro v tem, da je bilo to na tvojem srcu, ⁹ vendar hiše ne boš gradil ti, temveč tvoj sin, ki bo izšel iz tvojih ledij, on bo zgradil hišo za moje ime.‹ ¹⁰ Gospod je torej izpolnil svojo besedo, ki jo je govoril, kajti vzdignjen sem na mesto svojega očeta Davida in postavljen sem na Izraelov prestol, kakor je obljubil Gospod in zgradil sem hišo za ime Gospoda, Izraelovega Boga. ¹¹ Vanjo sem položil skrinjo, v kateri je Gospodova zaveza, ki jo je sklenil z Izraelovimi otroki.«

¹² Stal je pred Gospodovim oltarjem v prisotnosti vse Izraelove skupnosti in razprostrl svoji roki, ¹³ kajti Salomon je naredil bronasti oder, pet komolcev dolg,a[dolg…: hebr. njegova dolžina itd.] pet komolcev širok in tri komolce visok ter ga postavil v sredo dvora. Na njem je stal in pokleknil na svoja kolena pred vso Izraelovo skupnostjo in svoji roki razprostrl proti nebu ¹⁴ in rekel: »Oh Gospod, Izraelov Bog, tebi4[2 Mz 15,11] ni podobnega Boga ne v nebesih, ne na zemlji, ki ohranjaš zavezo in izkazuješ usmiljenje svojim služabnikom, ki z vsemi svojimi srci hodijo pred teboj. ¹⁵ Ti, ki si ohranil svojemu služabniku Davidu, mojemu očetu, to, kar si mu obljubil in govoriš s svojimi usti in si to izpolnil s svojo roko, kakor je to danes. ¹⁶ Zdaj torej, oh Gospod, Izraelov Bog, ohrani svojemu služabniku Davidu, mojemu očetu, to, kar si mu obljubil, rekoč: ›Neb[Ne…: hebr. Tam ne bo odrezan mož.]5[2 Sam 7,12; 1 Kr 2,4; 1 Kr 6,12] bo ti zmanjkalo moža v mojem pogledu, da sedi na Izraelovem prestolu, vendar6[Ps 132,12] tako, da bodo tvoji otroci pazili na svojo pot, da hodijo po moji postavi, kakor si ti hodil pred menoj. ¹⁷ Sedaj torej, oh Gospod, Izraelov Bog, naj bo tvoja beseda, ki si jo govoril svojemu služabniku Davidu, podprta. ¹⁸ Toda mar bo Bog zagotovo prebival z ljudmi na zemlji? Glej,7[2 Krn 2,6; Iz 66,1; Apd 7,49] nebo in nebesa nebes te ne morejo vsebovati, kako veliko manj ta hiša, ki sem jo zgradil! ¹⁹ Ozri se na molitev svojega služabnika in k njegovi ponižni prošnji, oh Gospod, moj Bog, da prisluhneš joku in molitvi, ki jo tvoj služabnik moli pred teboj, ²⁰ da bodo tvoje oči lahko odprte nad to hišo podnevi in ponoči, na kraju, o katerem si rekel, da boš tam položil svoje ime, da prisluhneš molitvi, ki jo tvoj služabnik moli protic[proti: ali, na.] temu kraju. ²¹ Prisluhni torej ponižnim prošnjam svojega služabnika in svojega ljudstva Izraela, ki jih bodo naredilid[naredili: hebr. molili.] protie[proti: hebr. na.] temu kraju. Poslušaj iz svojega prebivališča, celó iz nebes in ko slišiš, odpusti.

²² Če človek greši zoper svojega bližnjega in jef[je…: hebr. on zahtevo prisego od njega.] prisega položena nanj, ki ga primora priseči in prisega pride pred tvoj oltar v tej hiši, ²³ potem poslušaj iz nebes, stôri in sodi [med] svojima služabnikoma s povračilom zlobnemu, tako da položiš njegovo pot na njegovo glavo in opravičiš pravičnega, tako da mu daš glede na njegovo pravičnost.

²⁴ Če bo tvoje ljudstvo Izrael poraženog[poraženo: hebr. udarjeno.] pred sovražnikom, ker so grešili zoper tebe in se bo vrnilo ter priznalo tvoje ime in molilo in naredilo ponižno prošnjo pred teboj vh[v: ali, proti.] tej hiši, ²⁵ tedaj prisluhni iz nebes in odpusti greh svojega ljudstva Izraela ter jih ponovno privedi v deželo, ki si jo dal njim in njihovim očetom.

²⁶ Ko je nebo8[1 Kr 17,1] zaprto in ni dežja, ker so grešili zoper tebe; vendar če molijo protii[proti…: hebr. na tem.] temu kraju in priznajo tvoje ime in se odvrnejo od svojega greha, ko si jih prizadel, ²⁷ potem poslušaj iz nebes in odpusti greh svojih služabnikov in svojega ljudstva Izraela, ko si jih učil dobre poti, po kateri naj bi hodili in pošlji dež na svojo deželo, ki si jo dal svojemu ljudstvu za dediščino.

²⁸ Če9[2 Krn 20,9] bo v deželi pomanjkanje, kužna bolezen, če bo kvarjenje ali plesen, leteče kobilice ali gosenice, če jih njihovi sovražniki oblegajo v mestihj[mestih…: hebr. deželi velikih vrat.] njihove dežele, kakršenkoli udarec ali kakršnakoli bolezen bo tam, ²⁹ potem kakršnakoli molitev ali kakršnakoli ponižna prošnja bo narejena od kateregakoli človeka ali od vsega tvojega ljudstva Izraela, ko bo vsak spoznal svoj udarec in svojo bolečino in bo razprostrl svoji roki vk[v: ali, proti.] tej hiši, ³⁰ tedaj prisluhni iz nebes, svojega prebivališča, odpusti in povrni vsakemu človeku glede na njegove poti, katerega srce ti poznaš (kajti samo ti poznaš10[1 Krn 28,9] srca človeških otrok), ³¹ da se te bodo lahko bali, da hodijo po tvojih poteh takol[tako…: hebr. vse dni katere.] dolgo, dokler živijo v deželi,m[v deželi: hebr. na obličju dežele.] ki si jo dal našim očetom.

³² Poleg tega glede tujca, ki11[Jn 12,20; Apd 8,27] ni iz tvojega ljudstva Izraela, temveč je prišel iz daljne dežele zaradi tvojega velikega imena, tvoje mogočne roke in tvojega iztegnjenega lakta; če pridejo in molijo v tej hiši, ³³ tedaj prisluhni iz nebes, celó iz svojega prebivališča in stôri glede na vse, za kar tujec kliče k tebi, da bo vse ljudstvo zemlje poznalo tvoje ime in se te balo kakor tvoje ljudstvo Izrael in bo lahko vedelo, da je tan[ta…: hebr. tvoje ime klicano nad to hišo.] hiša, ki sem jo zgradil, imenovana po tvojem imenu. ³⁴ Če gre tvoje ljudstvo na vojno zoper svoje sovražnike po poti, po kateri jih boš poslal in molijo k tebi obrnjeni k temu mestu, ki si ga izbral in k hiši, ki sem jo zgradil za tvoje ime, ³⁵ tedaj prisluhni iz nebes njihovi molitvi in njihovim ponižnim prošnjam ter obravnavaj njihovo[njihov…: ali, njihovo pravico.] primer. ³⁶ Če grešijo zoper tebe (kajti12[Prg 20,9; Prd 7,21; Jak 3,2; 1 Jn 1,8] nikogar ni, ki ne greši) in si jezen nad njimi in jih izročiš pred njihove sovražnike in jih onip[oni…: hebr. tisti, ki so jih ujeli, odvedejo proč.] ujete odvedejo v deželo daleč proč ali blizu, ³⁷ vendar če siq[si…: hebr. se privedejo nazaj k svojemu srcu.] premislijo v deželi, kamor so odvedeni ujetniki in se obrnejo in molijo k tebi v deželi svojega ujetništva, rekoč: ›Grešili smo, napačno smo storili in počeli zlobno;‹ ³⁸ če se vrnejo k tebi z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, v deželi svojega ujetništva, kamor so jih odvedli ujete in molijo k njihovi deželi, ki si jo dal njihovim očetom in k mestu, ki si ga izbral in k hiši, ki sem jo zgradil za tvoje ime, ³⁹ tedaj prisluhni iz nebes, celó iz svojega prebivališča, njihovi molitvi in njihovim ponižnim prošnjam in obravnavaj njihovr[njihov…: ali, njihovo pravico.] primer in odpusti svojemu ljudstvu, ki je grešilo zoper tebe. ⁴⁰ Sedaj, moj Bog, naj bodo, rotim te, tvoje oči odprte in naj bodo tvoja ušesa pozorna nas[na…: hebr. k molitvi tega kraja.] molitev, ki je narejena na tem kraju. ⁴¹ Sedaj torej13[Ps 132,16] vzdigni se, oh Gospod Bog, v svoje počivališče, ti in skrinja tvoje moči. Naj bodo tvoji duhovniki, oh Gospod Bog, oblečeni z osvoboditvijo in naj se tvoji svéti veselijo v dobroti. ⁴² Oh Gospod Bog, svojega obraza ne obrni od svojega maziljenca. Spomni se usmiljenj svojega služabnika Davida.‹«

2 Krn, 7. poglavje

¹ Torej ko je Salomon molitvi naredil konec, je z neba prišel ogenj1[1 Kr 8,54; 3 Mz 9,24] in použil žgalno daritev in klavne daritve in Gospodova slava je napolnila hišo. ² Duhovniki niso mogli vstopiti v Gospodovo hišo, ker je Gospodova slava napolnila Gospodovo hišo. ³ Ko so vsi Izraelovi otroci videli, kako je ogenj prišel dol in Gospodova slava na hišo, so se s svojimi obrazi priklonili do tal na tlak in oboževali ter hvalili Gospoda, rekoč: »Ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno.«

⁴ Potem so kralj in vse ljudstvo darovali klavne daritve pred Gospodom. ⁵ Kralj Salomon je daroval klavno daritev dvaindvajsetih tisočev volov in sto dvanajst tisočev ovc. Tako je kralj in vse ljudstvo posvetilo Božjo hišo. ⁶ 2[1 Krn 15,16] Duhovniki so čakali na svoje službe. Tudi Lévijevci z Gospodovimi glasbenimi instrumenti. Izdelal jih je kralj David, da hvali Gospoda, kajti njegovo usmiljenje traja večno. Ko je David hvalil ob njihovema[njihovem…: hebr. njihovi roki.] služenju in so duhovniki pred njimi trobili s trobentami, je ves Izrael stal. ⁷ Poleg tega je Salomon posvetil sredino dvora, ki je bil pred Gospodovo hišo, kajti tam je daroval žgalne daritve in tolščo mirovnih daritev, ker bronasti oltar, ki ga je Salomon naredil, ni zmogel sprejeti žgalnih daritev, jedilnih daritev in tolšče.

⁸ Prav tako je ob tem času Salomon praznik praznoval sedem dni in ves Izrael z njim, zelo velik shod, od vstopa v Hamát do egiptovske reke.3[Joz 13,3-5] ⁹ Na osmi dan so naredili slovesenb[slovesen…: hebr. zadrževanje.] zbor, kajti sedem dni so praznovali posvetitev oltarja in sedem dni so praznovali. ¹⁰ Na triindvajseti dan sedmega meseca je ljudstvo poslal proč, v njihove šotore, vesele in razigrane v srcu, zaradi dobrote, ki jo je Gospod pokazal Davidu, Salomonu in njegovemu ljudstvu Izraelu. ¹¹ Tako4[1 Kr 9,1] je Salomon končal Gospodovo hišo in kraljevo hišo in vse, kar je prišlo v Salomonovo srce, da naredi v Gospodovi hiši in v svoji hiši, je uspešno izvršil.

¹² Gospod se je Salomonu prikazal ponoči in mu rekel: »Slišal sem tvojo molitev in5[5 Mz 12,5] ta kraj sem izbral zase, za hišo klavne daritve. ¹³ Če zaprem nebo, da ne bo dežja ali če zapovem kobilicam, da požrejo deželo ali če med svoje ljudstvo pošljem kužno bolezen, ¹⁴ če se bo moje ljudstvo, kic[ki…: hebr. nad katerim je klicano moje ime.] je imenovano po mojem imenu, ponižalo, molilo, iskalo moj obraz in se odvrnilo od svojih zlobnih poti, takrat bom prisluhnil iz nebes, odpustil njihov greh in ozdravil njihovo deželo. ¹⁵ Sedaj bodo moje oči odprte in moja ušesa6[2 Krn 6,40] pozorna nad[na…: hebr. k molitvi tega kraja.] molitev, ki je narejena na tem kraju. ¹⁶ Kajti sedaj sem7[2 Krn 6,6] izbral in posvetil to hišo, da bo moje ime lahko tam na veke. Moje oči in moje srce bodo neprestano tam. ¹⁷ Kar se tiče tebe, če hočeš hoditi pred menoj, kakor je hodil tvoj oče David in storiti glede na vse, kar sem ti zapovedal in boš obeleževal moje zakone in moje sodbe, ¹⁸ tedaj bom utrdil prestol tvojega kraljestva, glede na to, kakor sem se zavezal s tvojim očetom Davidom, rekoč: ›Ne8[2 Krn 6,16] bo ti manjkale[manjkal…: hebr. odrezan.] mož, da bi bil vladar v Izraelu.‹ ¹⁹ 9[3 Mz 26,14; 5 Mz 28,15] Toda če se odvrnete in zapustite moje zakone in moje zapovedi, ki sem jih postavil pred vas in boste šli ter služili drugim bogovom in jih oboževali, ²⁰ potem jih bom s koreninami izpulil iz svoje dežele, ki sem jim jo dal in to hišo, ki sem jo posvetil za svoje ime, bom vrgel iz svojega pogleda in jo naredil, da bo pregovor in tarča posmeha med vsemi narodi. ²¹ Ta hiša, ki je visoka, bo osuplost vsakemu, ki gre mimo nje, tako da bo rekel: ›Zakaj10[5 Mz 29,24; Jer 22,8-9] je Gospod tako storil tej deželi in tej hiši?‹ ²² To bo odgovor: ›Ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je privedel ven iz egiptovske dežele in se prijeli drugih bogov, jih oboževali in jim služili. Zato je nanje privedel vse to zlo.‹

2 Krn, 8. poglavje

¹ Pripetilo se1[1 Kr 9,10] je ob koncu dvajsetiha[Leta 992 pr. Kr.] let, v katerih je Salomon zgradil Gospodovo hišo in svojo hišo, ² da je mesta, ki jih je Hurám povrnil Salomonu, Salomon pozidal in Izraelovim otrokom velel, da prebivajo tam. ³ Salomon je odšel v Hamát Cobo in prevladal zoper njo. ⁴ Zgradil je Tadmór v divjini in vsa skladiščna mesta, ki jih je zgradil v Hamátu. ⁵ Zgradil je tudi zgornji Bet Horónb[Bet Horón: hebr. hiša votlosti.] in spodnji Bet Horón, utrjeni mesti, z obzidji, velikimi vrati in zapahi, ⁶ ter Baalát in vsa skladiščna mesta, ki jih je imel Salomon in vsa mesta bojnih vozov in mesta konjenikov in vse, karc[kar…: hebr. Salomonove želje, ki jih je želel zgraditi.] je Salomon želel zgraditi v Jeruzalemu, na Libanonu in po vsej deželi svojega gospostva.

⁷ Glede vsega ljudstva, ki je preostalo od Hetejcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev, ki niso bili iz Izraela, ⁸ temveč od njihovih otrók, ki so za njimi ostali v deželi, katerih Izraelovi otroci niso ugonobili, té je Salomon primoral, da plačujejo davek do tega dne. ⁹ Toda izmed Izraelovih otrók Salomon ni naredil nobenega služabnika za svoje delo, temveč so bili bojevniki, vodje poveljnikov, poveljniki njegovih bojnih vozov in konjeniki. ¹⁰ Ti so bili vodje častnikov kralja Salomona, celó dvesto petdeset, ki so nadzorovali ljudstvo.

¹¹ Salomon je iz Davidovega mesta privedel2[1 Kr 3,1; 1 Kr 7,8] gor faraonovo hčer v hišo, ki jo je zgradil zanjo, kajti rekel je: »Moja žena ne bo prebivala v hiši Izraelovega kralja Davida, ker so prostori, kamor je prišla Gospodova skrinja, svéti.«d[svéti: hebr. svétost.]

¹² Potem je Salomon daroval žgalne daritve Gospodu, na Gospodovem oltarju, ki ga je zgradil pred preddverjem, ¹³ celo po določeni meri so vsak dan3[2 Mz 29,23] darovali glede na Mojzesovo zapoved na šabate, na mlaje, na slovesne praznike, trikrat4[2 Mz 23,14; 5 Mz 16,16] letno, torej na praznik nekvašenega kruha, na praznik tednov in na šotorski praznik.

¹⁴ Glede na red svojega očeta Davida je določil skupine5[1 Krn 23,4] duhovnikov k njihovi službi in Lévijevce k njihovim zadolžitvam, da hvalijo in služijo pred duhovniki, kakor je zahtevala dolžnost vsakega dne. Tudi vratarje6[1 Krn 9,17] po njihovih skupinah pri vsakih velikih vratih, kajti takoe[tako…: hebr. takšna je bila zapoved Davida, Božjega moža.] je zapovedal David, Božji mož. ¹⁵ Niso se odvrnili od kraljeve zapovedi glede katerekoli zadeve duhovnikov in Lévijevcev ali glede zakladnic. ¹⁶ Torej vse Salomonovo delo je bilo pripravljeno do dneva [položitve] temelja Gospodove hiše in dokler ta ni bila dokončana. Tako je bila Gospodova hiša popolna.

¹⁷ Potem je Salomon odšel v Ecjón Geber in v Elotf[Elot: tudi imenovan, Elát.]7[5 Mz 2,8] pri morski obali v edómski deželi. ¹⁸ Hurám mu je po rokah svojih služabnikov poslal ladje in služabnike, ki so imeli znanje o morju, in ti so s Salomonovimi služabniki odšli v Ofír in od tam vzeli štiristo petdeset talentov zlata ter jih prinesli kralju Salomonu.

2 Krn, 9. poglavje

¹ Koa[Okoli leta 962 pr. Kr.] je kraljica1[1 Kr 10,1-13; Mt 12,42; Lk 11,31] iz Sabe slišala o Salomonovi slavi, je prišla v Jeruzalem, da Salomona preizkusi s težkimi vprašanji, z zelo veliko skupino in kamelami, ki so nosile dišave, zlata v obilju in dragocene kamne. Ko je prišla k Salomonu, se je z njim posvetovala o vsem, kar je bilo na njenem srcu. ² Salomon ji je odgovoril [na] vsa njena vprašanja. Ničesar ni bilo skrito pred Salomonom, česar ji ne bi povedal. ³ Ko je kraljica iz Sabe videla Salomonovo modrost in hišo, ki jo je zgradil, ⁴ hrano njegove mize, sedenje njegovih služabnikov, položaj njegovih služabnikov in njihovo obleko; tudi njegove dvorneb[dvorne…: ali, točaje.] točaje in njihovo obleko in njegov vzpon, s katerim je odšel gor v Gospodovo hišo, tam ni bilo več duha v njej. ⁵ Kralju je rekla: » To je biloc[bilo…: hebr. bila resnična beseda, ki sem jo.] resnično poročilo, ki sem ga slišala v svoji deželi o tvojih dejanjihd[dejanjih: ali, izrekih.] in o tvoji modrosti. ⁶ Vendar nisem verjela njihovim besedam, dokler nisem prišla in so moje oči to videle. Glej, ni mi bilo povedano niti o eni polovici veličine tvoje modrosti, kajti presegaš slavo, ki sem jo slišala. ⁷ Srečni so tvoji možje in srečni so ti tvoji služabniki, ki nenehno stojijo pred teboj in poslušajo tvojo modrost. ⁸ Blagoslovljen bodi Gospod, tvoj Bog, ki se je razveseljeval v tebi, da te postavi na svoj prestol, da bi bil kralj za Gospoda, tvojega Boga. Ker je tvoj Bog ljubil Izrael, da jih utrdi na veke, te je zato postavil [za] kralja nad njimi, da izvajaš sodbo in pravico.« ⁹ Kralju je izročila sto dvajset talentov zlata, veliko obilje dišav in dragocene kamne. Niti ni bilo tam nobenih takšnih dišav, kot jih je kraljica iz Sabe izročila kralju Salomonu. ¹⁰ Hurámovi služabniki in Salomonovi služabniki, ki so pripeljali zlato iz Ofírja, so pripeljali tudi sandalovinoe[sandalovino: tudi imenovano, algumov les.] in dragocene kamne. ¹¹ Kralj je iz sandalovine naredil terasef[terase: ali, stopnice; hebr. glavne ceste.] h Gospodovi hiši in h kraljevi palači in harfe ter plunke za pevce. Ničesar takšnega ni bilo prej videti v Judovi deželi. ¹² Kralj Salomon je kraljici iz Sabe izročil vse njene želje, karkoli je prosila, poleg tega, kar je prinesla h kralju. Tako se je obrnila in odšla proč k svoji deželi, ona in njeni služabniki.

¹³ Torej teža zlata, ki je prišla k Salomonu v enem letu,g[Okoli leta 992 pr. Kr.] je bila šeststo šestinšestdeset talentov zlata,h[Glej opombo: 1 Kr 10,14.]2[[1 Kr 10,14]] ¹⁴ poleg tega, kar so prinašali krošnjarji in trgovci. Vsi kralji Arabije in voditeljii[voditelji: ali, poveljniki.] dežele so Salomonu prinašali zlato in srebro.

¹⁵ Kralj Salomon je naredil dvesto okroglih ščitov iz kovanega zlata. Šeststo šeklov iz kovanega zlata je šlo k enemu okroglemu ščitu. ¹⁶ Tristo ščitov je naredil iz kovanega zlata. Tristo šeklov zlata je šlo za en ščit. Kralj jih je postavil v hiši libanonskega gozda. ¹⁷ Poleg tega je kralj naredil velik prestol iz slonovine in ga prevlekel s čistim zlatom. ¹⁸ K prestolu je bilo šest stopnic, s pručko iz zlata, ki so bile pritrjene k prestolu in oporij[opori…: hebr. roki.] [za roke] na vsaki strani prostora za sedenje in dva leva, stoječa pri oporah [za roke]. ¹⁹ Dvanajst levov je stalo tam na eni strani in na drugi, na šestih stopnicah. Ničesar podobnega ni bilo narejenega v nobenem kraljestvu.

²⁰ Vse posode za pitje kralja Salomona so bile iz zlata in vse posode hiše libanonskega gozda so bile iz čistegak[čistega: hebr. zaprtega.] zlata. Nobenal[Nobena…: ali, V njih ni bilo.] ni bila iz srebra, le-to ni bilo nič cenjeno v Salomonovih dneh. ²¹ Kajti kraljeve ladje so odplule v Taršíš s Hurámovimi služabniki. Enkrat na vsaka tri leta so prišle ladje iz Taršíša, ki so pripeljale zlato, srebro, slonovino,m[slonovino: ali, slonje zobe; [ali, okle].] opice in pave. ²² Kralj Salomon je presegal vse zemeljske kralje v bogastvih in modrosti.

²³ Vsi kralji zemlje so iskali Salomonovo prisotnost, da slišijo njegovo modrost, ki jo je Bog položil v njegovo srce. ²⁴ Prinašali so mu vsak človek svoje darilo, posode iz srebra, posode iz zlata, oblačila, vprege, dišave, konje in mule, mero leto za letom.

²⁵ Salomon je imel3[[5 Mz 17,16]; 1 Kr 4,26] štiri tisoč boksov za konje in bojne vozove in dvanajst tisoč konjenikov, ki jih je namestil v mestih za bojne vozove in s kraljem v Jeruzalemu.

²⁶ Kraljeval je nad vsemi kralji od4[1 Mz 15,18] reken[reke: to je, Evfrata.] celo do dežele Filistejcev in do meje Egipta. ²⁷ Kralj je naredilo[naredil: hebr. dal.] srebra v Jeruzalemu kakor kamnov in cedre je naredil kakor egiptovske smokve, ki jih je na nizkih ravnicah v obilju. ²⁸ 5[1 Kr 10,28; 2 Krn 1,16] K Salomonu so vodili konje iz Egipta in iz vseh dežel.

²⁹ Torej preostala izmed Salomonovih dejanj,6[1 Kr 11,41] prva in zadnja, mar niso zapisana v knjigip[knjigi: hebr. besedah.] preroka Natána in v prerokovanju Šilčana Ahíja in v videnjih vidca Idója7[2 Krn 12,15] zoper Nebátovega sina Jerobeáma? ³⁰ Salomon je v Jeruzalemu nad Izraelom kraljeval štirideset let. ³¹ Salomon je zaspalq[Leta 975 pr. Kr.] s svojimi očeti in je bil pokopan v mestu svojega očeta Davida in namesto njega je zakraljeval njegov sin Rehabám.

2 Krn, 10. poglavje

¹ Rehabám1[1 Kr 12,1] je odšel v Sihem, kajti v Sihem je prišel ves Izrael, da ga postavijo za kralja. ² Pripetilo se je, ko je Nebátov sin Jerobeám, ki je bil v Egiptu, kamor je pobegnil pred prisotnostjo kralja Salomona, to slišal, da se je Jerobeám vrnil iz Egipta. ³ Poslali so in ga poklicali. Tako je Jerobeám in ves Izrael prišel in govoril Rehabámu, rekoč: ⁴ »Tvoj oče je naredil naš jarem boleč. Sedaj torej nekako olajšaj boleče hlapčevstvo svojega očeta in njegov težki jarem, ki ga je nadel na nas in mi ti bomo služili.« ⁵ Rekel jim je: »Pridite ponovno k meni po treh dneh.« In ljudstvo je odšlo.

⁶ Kralj Rehabám se je posvetoval s starci, ki so stali pred njegovim očetom Salomonom, medtem ko je ta še živel, rekoč: »Kakšen nasvet mi dajete, da temu ljudstvu vrnem odgovor?« ⁷ Spregovorili so mu, rekoč: »Če boš prijazen do tega ljudstva, jim ugajal in jim govoril dobre besede, bodo tvoji služabniki na veke.« ⁸ Toda zapustil je nasvet, ki so mu ga dali starci in se posvetoval z mladeniči, ki so bili vzgojeni z njim, ki so stali pred njim. ⁹ Rekel jim je: »Kakšen nasvet mi daste, da lahko vrnemo odgovor temu ljudstvu, ki mi je govorilo, rekoč: ›Nekoliko olajšaj jarem, ki ga je tvoj oče položil na nas?‹ ¹⁰ Mladeniči, ki so bili vzgojeni z njim, so mu spregovorili, rekoč: »Tako boš odgovoril ljudstvu, ki ti je spregovorilo, rekoč: ›Tvoj oče je naš jarem naredil težek, toda ti nam ga nekako olajšaj;‹ tako jim boš rekel: ›Moj mali prst bo debelejši kakor ledja mojega očeta. ¹¹ Kajti kakor je moj oče na vas položila[položil: hebr. naložil.] težek jarem, bom jaz vašemu jarmu še dodal. Moj oče vas je kaznoval z biči, toda jaz vas bom kaznoval s škorpijoni.‹«

¹² Tako so Jerobeám in vse ljudstvo na tretji dan prišli k Rehabámu, kakor je kralj zaukazal, rekoč: »Ponovno pridite k meni na tretji dan.« ¹³ Kralj jim je surovo odgovoril in kralj Rehabám je zapustil nasvet starcev ¹⁴ ter jim odgovoril glede na nasvet mladeničev, rekoč: »Moj oče je vaš jarem naredil težek, toda jaz bom k temu dodal. Moj oče vas je kaznoval z biči, toda jaz vas bom kaznoval s škorpijoni.« ¹⁵ Tako kralj ni prisluhnil ljudstvu, kajti razlog je bil od Boga, da je Gospod lahko izpolnil svojo besedo, ki jo je po roki2[1 Kr 11,29] Šilčana Ahíja govoril Nebátovemu sinu Jerobeámu.

¹⁶ Ko je ves Izrael videl, da jim kralj ni hotel prisluhniti, je ljudstvo kralju odgovorilo, rekoč: »Kakšen delež imamo v Davidu? Nobene dediščine nimamo v Jesejevem sinu. Vsak mož k svojim šotorom, oh Izrael. In sedaj, David, glej k svoji hiši.« Tako je ves Izrael odšel k svojim šotorom. ¹⁷ Toda kar se tiče Izraelovih otrók, ki so prebivali v Judovih mestih, je nad njimi kraljeval Rehabám. ¹⁸ Potem je kralj Rehabám poslal Hadoráma, ki je bil nad davkom, Izraelovi otroci pa so ga kamnali s kamni, da je umrl. Toda kralj Rehabám je pohitel,b[je pohitel: hebr. se je okrepil.] da se spravi gor na svoj bojni voz, da pobegne v Jeruzalem. ¹⁹ In Izrael se upira zoper Davidovo hišo do današnjega dne.

2 Krn, 11. poglavje

¹ Ko1[1 Kr 12,21] je Rehabám prišel v Jeruzalem, je iz Judove in Benjaminove hiše zbral sto osemdeset tisoč izbranih mož, ki so bili bojevniki, da se borijo zoper Izrael, da bi kraljestvo lahko ponovno privedli k Rehabámu. ² Toda beseda od Gospoda je prišla Božjemu možu Šemajáju, rekoč: ³ »Govôri Rehabámu, Salomonovemu sinu, Judovemu kralju in vsemu Izraelu v Judu in Benjaminu, rekoč: ⁴ ›Tako govori Gospod: ›Ne boste šli gor niti se ne boste borili zoper svoje brate. Vsak mož naj se vrne k svoji hiši, kajti ta stvar je storjena od mene.‹« Ubogali so Gospodove besede in se vrnili pred [tem, da bi] šli zoper Jerobeáma.

⁵ Rehabám je prebival v Jeruzalemu in gradil mesta za obrambo v Judu. ⁶ Zgradil je celo Bethlehem, Etám, Tekóo, ⁷ Bet Cur, Sohóm, Adulám, ⁸ Gat, Marešo, Zif, ⁹ Adorájim, Lahíš, Azéko, ¹⁰ Coro, Ajalón in Hebrón, ki so v Judu in v Benjaminu utrjena mesta. ¹¹ Utrdil je oporišča in vanje postavil poveljnike in zaloge živeža, olja in vina. ¹² V vsako posamezno mesto je postavil ščite in sulice ter jih naredil silno močne, [ker je] imel Juda in Benjamin na svoji strani.

¹³ Duhovniki in Lévijevci,a[Leta 974 pr. Kr.] ki so bili po vsem Izraelu, so zahajalib[zahajali…: hebr. se mu predstavili.] k njemu iz vseh svojih krajev. ¹⁴ Kajti Lévijevci so zapustili svoja predmestja in svojo lastnino ter prišli k Judu in Jeruzalemu, kajti Jerobeám in2[2 Krn 13,9] njegovi sinovi so jih zavrgli pred izvrševanjem duhovniške službe Gospodu. ¹⁵ Odredil si je duhovnike za visoke kraje, za hudičec[hudiče: malike demonov; AMPC.] in za teleti, ki ju je naredil. ¹⁶ Za njimi so iz vseh Izraelovih rodov [prišli] tisti, ki so svoja srca naravnali, da iščejo Gospoda Boga. Iz Izraela so prišli v Jeruzalem, da darujejo Gospodu, Bogu svojih očetov. ¹⁷ Tako so tri leta krepili Judovo kraljestvo in Salomonovega sina Rehabáma naredili močnega, kajti tri leta so hodili po Davidovi in Salomonovi poti.

¹⁸ § Rehabám si je za ženo vzel Mahaláto, hčer Davidovega sina Jerimóta in Abihájilo, hčer Jesejevega sina Eliába, ¹⁹ ki sta mu rodila otroke: Jeúša, Šemarjája in Zaháma. ²⁰ Za njo je vzel Absalomovo hčer Maáho,d[Maáho: imenovana je tudi Uriélova hčer Mihajá.]3[1 Kr 15,2] ki mu je rodila Abíja, Atája, Zizá in Šelomíta. ²¹ Rehabám je ljubil Absalomovo hčer Maáho bolj, kot vse svoje žene in svoje priležnice, (kajti vzel je osemnajst žená in šestdeset priležnic ter spočel osemindvajset sinov in šestdeset hčerá.) ²² Rehabám je postavil Maáhinega sina Abíja, da bo vladar med svojimi brati, kajti mislil je, da ga postavi za kralja. ²³ Modro je ravnal in vse svoje otroke razpršil po vseh Judovih in Benjaminovih deželah, do vsakega utrjenega mesta in dal jim je živeža v obilju. In [zanje je] želele[želel: hebr. pridobil, zahteval.] mnogof[mnogo: hebr. množico.] žená.

2 Krn, 12. poglavje

¹ Pripetilo se je, koa[Leta 972 pr. Kr.] je Rehabám utrdil kraljestvo in se okrepil, da je zapustil Gospodovo postavo in ves Izrael z njim. ² Pripetilo se je,b[Leta 971 pr. Kr.] da je v petem letu kralja Rehabáma egiptovski kralj Šišák prišel gor zoper Jeruzalem, ker1[1 Kr 14,24-25] so se pregrešili zoper Gospoda, ³ s tisoč dvesto bojnimi vozovi in šestdeset tisoč konjeniki. Ljudstva, ki so prišli z njim iz Egipta, je bilo brez števila: Libijci, Súkijci in Etiopci. ⁴ Zavzel je utrjena mesta, ki pripadajo Judu in prišel do Jeruzalema.

⁵ Potem je prišel prerok Šemajá k Rehabámu in k Judovim princem, ki so bili zaradi Šišáka zbrani skupaj v Jeruzalemu ter jim rekel: ›Tako govori Gospod: ›Vi ste zapustili mene in zato sem tudi jaz vas prepustil v Šišákovo roko.‹« ⁶ Nakar so se Izraelovi princi in kralj ponižali ter rekli: » Gospod je pravičen.« ⁷ Ko je Gospod videl, da so se ponižali, je beseda od Gospoda prišla k Šemajáju, rekoč: »Oni so se ponižali, zato jih ne bom uničil, temveč jim bom zagotovil nekajc[nekaj: ali, malce.] osvoboditve, in moj bes ne bo izlit na Jeruzalem po Šišákovi roki. ⁸ Kljub temu bodo njegovi služabniki, da bodo lahko spoznali moje služenje in služenje kraljestvom dežel.« ⁹ Tako je egiptovski kralj Šišák prišel gor nad Jeruzalem in odnesel zaklade Gospodove hiše in zaklade kraljeve hiše. Vse je vzel. Odnesel je tudi ščite iz zlata, ki jih je naredil2[2 Krn 9,15-16] Salomon. ¹⁰ Namesto teh je kralj Rehabám naredil ščite iz brona in jih predal v roke poveljnika straže, ki je varoval vhod kraljeve hiše. ¹¹ Ko je kralj vstopil v Gospodovo hišo, je prišla straža ter jih nosila in jih [potem] ponovno prinesla v stražarnico. ¹² Ko se je ponižal, se je Gospodov bes odvrnil od njega, da ga ne bi povsem uničil. Tudid[Tudi…: ali, In vendar so bile v Judu dobre stvari.] v Judu so stvari šle dobro.

¹³ Tako se je kralj Rehabám3[1 Kr 14,21] okrepil v Jeruzalemu in kraljeval, kajti Rehabám je bil star enainštirideset let, ko je začel kraljevati in sedemnajst let je kraljeval v Jeruzalemu, mestu, ki ga je Gospod izbral izmed vseh Izraelovih rodov, da tam postavi svoje ime. Ime njegove matere je bilo Naáma, Amónka. ¹⁴ Počel je zlo, ker svojega srca ni pripravil,e[pripravil: ali, naravnal.] da išče Gospoda. ¹⁵ Torej dejanja Rehabáma, prva in zadnja, mar niso zapisana v knjigif[knjigi: hebr. besedah.] preroka Šemajája in vidca Idója glede rodovnikov? In nenehno so bile vojne med Rehabámom in Jerobeámom. ¹⁶ Rehabám je zaspal s svojimi očeti in pokopan je bil v Davidovem mestu. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Abíja.g[Abíja: tudi imenovan, Abíjam.]

2 Krn, 13. poglavje

¹ Torej v1[1 Kr 15,1-8] osemnajstema[Leta 958 pr. Kr.] letu kralja Jerobeáma, je nad Judom začel kraljevati Abíja. ² Tri leta je kraljeval v Jeruzalemu. Ime njegove matere je bilo Mihajá, Uriélova hči iz Gíbee. In bila je vojna med Abíjem in Jerobeámom. ³ Abíjab[Leta 957 pr. Kr.] sec[se…: hebr. je navezal skupaj vojsko.] je postrojil z vojsko hrabrih bojevnikov, celó štiristo tisoč izbranih mož. Tudi Jerobeám se je postrojil zoper njega z osemsto tisoč izbranimi možmi, ki so bili močni junaški možje.

⁴ Abíja je stal na gori Cemarájim, ki je na Efrájimskem pogorju in rekel: »Poslušaj me, ti Jerobeám in ves Izrael, ⁵ mar ne veste, da je Gospod, Izraelov Bog, dal kraljestvo nad Izraelom Davidu na veke, celó njemu in njegovim sinovom s solno zavezo? ⁶ Vendar je Nebátov sin Jerobeám, služabnik Davidovega sina Salomona, vstal in se uprl2[1 Kr 11,26] zoper svojega gospoda. ⁷ In k njemu so bili zbrani praznoglavi možje, Beliálovi otroci in so se okrepili zoper Salomonovega sina Rehabáma, ko je bil Rehabám mlad in nežnega srca in se jim ni mogel zoperstaviti. ⁸ In sedaj se vi mislite zoperstaviti Gospodovemu kraljestvu v roki Davidovih sinov. Vas je velika množica in tam sta z vami zlati teleti, katera vam je Jerobeám naredil3[1 Kr 12,28] za bogova. ⁹ 4[2 Krn 11,14] Mar niste vrgli ven Gospodove duhovnike, Aronove sinove in Lévijevce in ste si naredili duhovnike po načinu narodov drugih dežel? Tako da kdorkoli prihaja, da sebe uméstid[sebe umésti…: hebr. napolni svojo roko.] z mladim bikcem in sedmimi ovni, isti lahko postane duhovnik tistim, ki so ne-bogovi. ¹⁰ Toda kar se nas tiče, je Gospod naš Bog in mi ga nismo zapustili, in duhovniki, ki služijo Gospodu, so Aronovi sinovi in Lévijevci čakajo na svoje opravilo. ¹¹ 5[2 Krn 2,4] Vsako jutro in vsak večer Gospodu zažigajo žgalne daritve in dišeče kadilo. Tudi hlebe6[3 Mz 24,6] navzočnosti urejene polagajo na čisto mizo in zlati svečnik z njegovimi svetilkami prižigajo vsak večer. Kajti mi se držimo naročila Gospoda, našega Boga, toda vi ste ga zapustili. ¹² Glejte, sam Bog je z nami za našega poveljnika in njegovi duhovniki z donenjem trobent, da zoper vas zatrobijo alarm. Oh Izraelovi otroci, ne borite se zoper Gospoda, Boga svojih očetov, kajti ne boste uspeli.«

¹³ Toda Jerobeám je velel zasedi, da pride naokrog za njimi. Tako so bili pred Judom in zaseda je bila za njimi. ¹⁴ Ko je Juda pogledal nazaj, glej, bitka je bila spredaj in zadaj. Zavpili so h Gospodu in duhovniki so zatrobili s trobentami. ¹⁵ Potem so možje iz Juda zakričali in ko so možje iz Juda zakričali, se je pripetilo, da je Bog udaril Jerobeáma in ves Izrael pred Abíjem in Judom. ¹⁶ Izraelovi otroci so pobegnili pred Judom in Bog jih je izročil v njihovo roko. ¹⁷ Abíja in njegovo ljudstvo jih je umorilo z velikim pokolom. Tako so tam padli umorjeni Izraelci, petsto tisoč izbranih mož. ¹⁸ Tako so bili Izraelovi otroci ob tistem času podjarmljeni, Judovi otroci pa so prevladali, ker so se zanašali na Gospoda, Boga svojih očetov. ¹⁹ Abíja je zasledovale[Leta 957 pr. Kr.] Jerobeáma in od njega vzel mesta: Betel z njegovimi mesti, Ješáno z njenimi mesti in Efrón z njegovimi mesti. ²⁰ Niti ni Jerobeám ponovno obnovil moči v Abíjevih dneh, in Gospod ga je udaril in je umrl.

²¹ Toda Abíja je postal mogočen in poročil štirinajst žená ter spočel dvaindvajset sinov in šestnajst hčerá. ²² Ostala Abíjeva dela, njegove poti in njegove besede so zapisanef[zapisane: ali, komentirane.] v zgodbi preroka Idója.7[2 Krn 12,15]

2 Krn, 14. poglavje

¹ Tako je Abíja zaspala[Leta 955 pr. Kr.] s svojimi očeti in pokopali so ga v Davidovem mestu. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Asá.1[1 Kr 15,8-24] V njegovih dneh je bila dežela mirna deset let. ² Asá je počel to, kar je bilo dobro in pravilno v očeh Gospoda, njegovega Boga, ³ kajti odstranilb[Okoli leta 951 pr. Kr.] je oltarje tujih bogov, visoke kraje, porušil podobec[podobe: hebr. kipe.] in posekal ašere. ⁴ Judu je zapovedal, naj išče Gospoda, Boga njihovih očetov in naj izpolnjuje postavo in zapoved. ⁵ Prav tako je iz vseh Judovih mest odstranil visoke kraje in podobed[podobe:…: hebr. sončne podobe; [ali, sončne stebre.]] in kraljestvo je bilo pred njim mirno.

⁶ V Judu je zgradil utrjena mesta, kajti dežela je imela počitek in v tistih letih ni imel nobene vojne, ker mu je Gospod dal počitek. ⁷ Zato je Judu rekel: »Gradimo ta mesta in okrog njih postavimo obzidja, stolpe, velika vrata in zapahe, medtem ko je dežela še pred nami, ker smo iskali Gospoda, svojega Boga. Iskali smo ga in on nam je dal počitek na vsaki strani.« Tako so gradili in bili uspešni. ⁸ Asá je imel vojsko mož, ki so nosili okrogle ščite in sulice, iz Juda tristo tisoč in iz Benjamina, ki so nosili ščite in napenjali loke, dvesto osemdeset tisoč. Vsi ti so bili močni junaški možje.

⁹ Zoper njih je prišele[Leta 941 pr. Kr.]2[2 Krn 16,8] Etiopijec Zerah z milijonsko vojsko in tristo bojnimi vozmi in prišel do Mareše. ¹⁰ Potem je Asá odšel ven zoper njega in postrojili so se v dolini Cefáti pri Mareši. ¹¹ Asá je klical h Gospodu, svojemu Bogu in rekel: » Gospod, to zate ni nič,3[1 Sam 14,6] da pomagaš, bodisi z mnogimi ali s tistimi, ki nimajo moči. Pomagaj nam, oh Gospod, naš Bog, kajti nate se zanašamo in v tvojem imenu gremo zoper to množico. Oh Gospod, ti si naš Bog, naj človekf[človek: ali, umrljiv človek.] ne prevlada zoper tebe.« ¹² Tako je Gospod udaril Etiopijce pred Asájem in pred Judom in Etiopijci so pobegnili. ¹³ Asá in ljudstvo, ki je bilo z njim, so jih preganjali do Gerárja in Etiopijci so bili premagani, da si niso več opomogli, kajti bili so uničenig[uničeni: hebr. zlomljeni.] pred Gospodom in njegovo vojsko in odnesli so zelo veliko plena. ¹⁴ Udarili so vsa mesta naokoli Gerárja, kajti Gospodov strah je prišel nanje. Oplenili so vsa mesta, kajti v njih je bilo silno veliko plena. ¹⁵ Udarili so tudi šotore živine in odvedli proč ovc in kamel v obilju ter se vrnili v Jeruzalem.

2 Krn, 15. poglavje

¹ Duh Božji je prišel nad Odédovega sina Azarjá. ² Ta je odšel ven, daa[da…: hebr. pred Asájem.] sreča Asája in mu rekel: »Prisluhni mi, Asá, ves Juda in Benjamin. Gospod je z vami, dokler ste vi z njim in če ga iščete, se vam bo dal najti, toda če ga zapustite, bo on zapustil vas. ³ Torej dolgo časa je bil Izrael brez resničnega Boga, brez duhovnika, ki bi učil in brez postave. ⁴ Toda ko so se v svoji stiski obrnili h Gospodu, Izraelovemu Bogu in ga iskali, se jim je dal najti. ⁵ V tistih časih ni bilo miru tistemu, ki je odšel ven niti tistemu, ki je vstopil, temveč so bile velike nevšečnosti nad vsemi prebivalci dežel. ⁶ Narod je bil uničenb[uničen: hebr. zdrobljen na koščke.] od naroda in mesto od mesta, kajti Bog jih je jezil z vsemi nadlogami. ⁷ Bodite torej močni in vaše roke naj ne bodo šibke, kajti vaše delo bo nagrajeno.«

⁸ Ko je Asá slišal te besede in prerokbo preroka Odéda, se je opogumil in odstranil gnusnec[gnusne…: hebr. gnusobe.] malike iz vse Judove in Benjaminove dežele in iz mest, ki jih je vzel z Efrájimskega pogorja in obnovil Gospodov oltar, ki je bil pred Gospodovim preddverjem. ⁹ Zbral je ves Juda in Benjamin in z njimi tujce iz Efrájima, Manáseja in Simeona, kajti iz Izraela so se v obilju zatekali k njemu, ko so videli, da je bil Gospod, njegov Bog, z njim. ¹⁰ Tako so se zbrali skupaj pri Jeruzalemu, v tretjem mesecu, v petnajstem letu Asájevega kraljevanja. ¹¹ Istid[Isti…: hebr. Na ta dan.] čas so darovali Gospodu od plena, ki so ga privedli, sedemsto volov in sedemsto ovc. ¹² Vstopili so v zavezo, da iščejo Gospoda, Boga svojih očetov, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, ¹³ da kdorkoli ne bi iskal Gospoda, Izraelovega Boga, bi1[5 Mz 13,9] bil usmrčen, bodisi majhen ali velik, moški ali ženska. ¹⁴ In prisegli so Gospodu z močnim glasom, vriskanjem, s trobentami in šofárji. ¹⁵ Ves Juda se je veselil ob prisegi, kajti prisegli so z vsem svojim srcem in ga iskali z vso svojo željo in on se jim je dal najti. In Gospod jim je dal počitek naokoli.

¹⁶ Tudi glede Maáhe,2[1 Kr 15,13] materee[matere: to je, babice.] kralja Asája, jo je ta odstranil, da bi bila kraljica, ker si je naredila malikaf[malika: hebr. grozo.] v ašeri. Asá je posekal njenega malika, ga poteptal in ga zažgal pri potoku Kidron. ¹⁷ Toda visoki kraji niso bili odvzeti iz Izraela. Kljub temu je bilo Asájevo srce vse njegove dni popolno.

¹⁸ V Božjo hišo je prinesel stvari, ki jih je njegov oče posvetil in te, ki jih je sam posvetil: srebro, zlato in posode. ¹⁹ In nobene vojne ni bilo več do petintridesetega leta Asájevega kraljevanja.

2 Krn, 16. poglavje

¹ V šestintridesetem1[1 Kr 15,17] letua[Leta 940 pr. Kr.] Asájevega kraljevanja je zoper Juda prišel Izraelov kralj Bašá in gradil Ramo z namenom, da nikomer ne bi dovolil iti ven ali priti noter k Judovemu kralju Asáju. ² Potem je Asá prinesel ven srebro in zlato iz zakladnic Gospodove hiše in kraljeve hiše ter poslal k sirskemu kralju Ben Hadádu, ki je prebival v Damasku,b[Damasku: Heb. Darmeseku.] rekoč: ³ »Zaveza je med menoj in teboj, kakor je bila med mojim očetom in tvojim očetom. Glej, poslal sem ti srebro in zlato; pojdi in prelomi svojo zavezo z Izraelovim kraljem Bašájem, da lahko odide od mene.« ⁴ Ben Hadád je prisluhnil kralju Asáju in poslal poveljnike svojec[svoje…: hebr. ki so bili njegovi.] vojske zoper Izraelova mesta in udarili so Ijón, Dan, Abél Majim in vsa Neftálijeva skladiščna mesta. ⁵ Pripetilo se je, ko je Bašá to slišal, da je prenehal graditi Ramo in opustil svoje delo. ⁶ Potem je kralj Asá vzel vsega Juda in odnesli so proč kamenje iz Rame in njen les, s katerim je Bašá gradil; s tem je gradil Gebo in Micpo.

⁷ Ob tistem časud[Leta 941 pr. Kr.] je k Judovemu kralju Asáju prišel videc Hananí in mu rekel: »Ker si se zanašal na sirskega kralja in se nisi zanesel na Gospoda, svojega Boga, zato je vojska sirskega kralja pobegnila iz tvoje roke. ⁸ Mar niso2[2 Krn 14,9] bili Etiopijci in Libijci ogromnae[ogromna: hebr. obilna.] vojska z mnogimi bojnimi vozovi in konjeniki? Vendar ker si se zanesel na Gospoda, jih je izročil v tvojo roko. ⁹ Kajti Gospodove oči tekajo sem ter tja po vsej celotni zemlji, da sef[se…: ali, močno drži s tistimi.] izkaže močnega v korist tistih, katerih srce je popolno do njega. V tem si storil nespametno, zato boš od sedaj naprej imel vojne. ¹⁰ Potem je bil Asá ogorčen nad vidcem in ga vrgel v jetnišnico, kajti zaradi te stvari je bil ogorčen nanj. In Asá je isti čas zatiralg[zatiral: hebr. zdrobil.] nekatere izmed ljudstva.

¹¹ Glej, dejanja Asája, prva in zadnja, glej, ta so zapisana v knjigi Judovih in Izraelovih kraljev. ¹² Asá je bil v devetintridesetem letu svojega kraljevanja bolan na svojih stopalih, dokler ni bila njegova bolezen silno velika, vendar se v svoji bolezni ni obrnil h Gospodu, temveč k zdravnikom.

¹³ Asá je zaspalh[Leta 914 pr. Kr.] s svojimi očeti in umrl v enainštiridesetem letu svojega kraljevanja. ¹⁴ Pokopali so ga v njegovih grobovih, ki si jih je naredili[naredil…: hebr. izkopal.] zase v Davidovem mestu in ga položili v posteljo, ki je bila napolnjena s prijetnimi dišavami in različnimi vrstami dišav, pripravljenih po lekarnarski umetnosti. Zanj so naredili zelo velik sežig [dišav].

2 Krn, 17. poglavje

¹ Namesto njega je zakraljeval njegov sin Józafat1[1 Kr 15,24] in se okrepil zoper Izraela. ² Namestil je sile v vsa utrjena Judova mesta in postavil garnizije v Judovi deželi in v Efrájimovih mestih, ki jih je zavzel njegov oče Asá. ³ Gospod je bil z Józafatom, ker je hodil po prvih poteh svojega očeta Davidaa[Davida: ali, in Davida.] in ni iskal Báalov, ⁴ temveč je sledil Gospodu, Bogu svojega očeta in hodil po njegovih zapovedih in ne po Izraelovih ravnanjih. ⁵ Zato je Gospod utrdil kraljestvo v njegovi roki. Ves Juda je Józafatu prineselb[prinesel: hebr. dal.] darila in imel je bogastva, čast in obilje. ⁶ Njegovoc[Leta 913 pr. Kr.] srce je bilo vzdignjenod[vzdignjeno: to je, ohrabreno.] na Gospodovih poteh. Poleg tega je iz Juda odstranil visoke kraje in ašere.

⁷ Tudi v tretjeme[Leta 912 pr. Kr.] letu svojega kraljevanja je poslal k svojim princem, torej k Ben Hajilu, k Obadjáju, k Zeharjáju, k Netanélu in k Mihajáju, da bi učili v Judovih mestih. ⁸ Z njimi je poslal Lévijevce, torej Šemajája, Netanjája, Zebadjája, Asaéla, Šemiramóta, Jehonatana, Adoníja, Tobija, Tob Adoníja, Lévijevce in z njimi duhovnika Elišamája in Jehoráma. ⁹ Učili so v Judu in s seboj so imeli knjigo Gospodove postave in šli so naokoli po vseh Judovih mestih in učili ljudstvo.

¹⁰ Gospodov strah je padelf[padel…: hebr. bil na vseh kraljestvih.] na vsa kraljestva dežel, ki so bile naokoli Juda, tako da zoper Józafata niso bojevali nobene vojne. ¹¹ Tudi nekateri izmed Filistejcev so Józafatu prinesli darila in davek srebra. Arabci so mu privedli trope, sedem tisoč sedemsto ovnov in sedem tisoč sedemsto kozlov.

¹² Józafat je postal silno velik in v Judu je zgradil gradoveg[gradove: ali, palače.] in skladiščna mesta. ¹³ Po Judovih mestih je imel mnogo posla. In v Jeruzalemu so bili bojevniki, močni junaški možje. ¹⁴ To so njihova števila glede na hišo njihovih očetov. Iz Juda poveljniki nad tisočimi: vodja Adnáh in z njim tristo tisoč močnih junaških mož. ¹⁵ Polegh[Poleg…: hebr. Pri njegovi roki.] njega je bil poveljnik Johanán in z njim dvesto osemdeset tisoč. ¹⁶ Poleg njega je bil Zihríjev sin Amasjá, ki se je voljno daroval Gospodu in z njim dvesto tisoč močnih junaških mož. ¹⁷ Od Benjamina Eljadá, mogočen hraber mož in z njim dvesto tisoč z lokom in ščitom oboroženih mož. ¹⁸ Poleg njega je bil Jozabád in z njim sto osemdeset tisoč pripravljenih za vojno. ¹⁹ Ti so čakali na kralja, poleg tistih, ki jih je kralj namestil v utrjenih mestih po vsem Judu.

2 Krn, 18. poglavje

¹ Toreja[Leta 897 pr. Kr.] Józafat je imel bogastev in časti v obilju in sklenil svaštvo z Ahábom. ² 1[1 Kr 22,2] Pob[Po…: hebr. Ob koncu let.] nekaj letih je odšel dol k Ahábu v Samarijo. Aháb je zanj in za ljudstvo, ki ga je imel s seboj, v obilju zaklal ovce in vole in pregovoril ga je, da gre z njim gor v Ramót Gileád. ³ Izraelov kralj Aháb je rekel Judovemu kralju Józafatu: »Hočeš iti z menoj v Ramót Gileád?« Ta mu je odgovoril: »Jaz sem, kakor si ti in moje ljudstvo kakor tvoje ljudstvo, in mi bomo s teboj v vojni.«

⁴ Józafat je Izraelovemu kralju rekel: »Poizvedi, prosim te, danes pri Gospodovi besedi.« ⁵ Zato je Izraelov kralj izmed prerokov skupaj zbral štiristo mož in jim rekel: »Ali naj gremo v Ramót Gileád, da se bojujemo ali naj [to] opustim?« Rekli so: »Pojdi gor, kajti Bog ga bo izročil v kraljevo roko.« ⁶ Toda Józafat je rekel: » Ali tukaj polegc[poleg: hebr. še, ali, ni več.] ni Gospodovega preroka, da bi lahko poizvedeli od njega? ⁷ Izraelov kralj je Józafatu rekel: » Je še en mož, pri katerem bi lahko povprašali Gospoda, toda jaz ga sovražim, kajti nikoli mi ne prerokuje dobro, temveč vedno hudo. Ta isti je Jimlájev sin Miha.« Józafat je rekel: »Naj kralj ne govori tako.« ⁸ Izraelov kralj je dal poklicati enega izmed svojih častnikovd[častnikov: ali, evnuhov.] in rekel: »Pojdie[Pojdi…: hebr. Podvizaj se.] hitro po Jimlájevega sina Miha.« ⁹ Izraelov kralj in Judov kralj Józafat sta sedéla, vsak izmed njiju na svojem prestolu, oblečena v njuna svečana oblačila in sedéla na odprtemf[odprtem…: ali, tleh.] kraju pri vhodu velikih vrat Samarije, vsi preroki pa so prerokovali pred njima. ¹⁰ Kenaanájev sin Cidkijá si je naredil rogove iz železa in rekel: »Tako govori Gospod: ›S temi boš porinil Sirijo, dokler neg[ne…: hebr. jih ne použiješ.] bodo použiti. ¹¹ Vsi preroki so prerokovali tako, rekoč: »Pojdi gor v Ramót Gileád in uspevaj, kajti Gospod ga bo izročil v kraljevo roko.« ¹² Poslanec, ki je odšel, da pokliče Miha, mu je spregovoril, rekoč: »Glej, besede prerokov soglasnoh[soglasno: hebr. z enimi usti.] kralju razglašajo dobro. Naj bo torej tvoja beseda, prosim te, kakor ena izmed njihovih in govôri dobro.« ¹³ Miha je rekel: » Kakor živi Gospod, kar reče moj Bog, to bom govoril.« ¹⁴ Ko je prišel h kralju, mu je kralj rekel: »Miha, ali naj gremo gor v Ramót Gileád, da se bojujemo ali naj [to] opustim?« Ta je rekel: »Pojdite gor in uspevajte in izročeni bodo v vašo roko.« ¹⁵ Kralj mu je rekel: »Kolikokrat te bom zaklinjal, da mi ne poveš ničesar, razen resnice, v Gospodovem imenu?« ¹⁶ Potem je rekel: »Videl sem vsega Izraela razkropljenega po gorah kakor ovce, ki nimajo pastirja in Gospod je rekel: ›Ti nimajo gospodarja, naj se torej vrnejo v miru, vsak mož k svoji hiši.‹« ¹⁷ Izraelov kralj je Józafatu rekel: »Ali ti nisem rekel, da mi ne bo prerokoval dobro, temveč zlo?«i[zlo: ali, za zlo.] ¹⁸ Ponovno je rekel: »Zato poslušajte besedo od Gospoda: ›Videl sem Gospoda sedéti na svojem prestolu in vso nebeško vojsko stati na njegovi desni roki in na njegovi levi.‹ ¹⁹ Gospod je rekel: ›Kdo bo premamil Izraelovega kralja Ahába, da gre lahko gor in pade pri Ramót Gileádu?‹ Eden je odgovoril na ta način, drugi je odgovoril na ta način. ²⁰ Tedaj je šel naprej duh2[Job 1,6] in obstal pred Gospodom ter rekel: ›Jaz ga bom premamil.‹Gospod mu je rekel: ›S čim?‹ ²¹ Rekel je: ›Šel bom ven in bom lažniv duh v ustih vseh njegovih prerokov.‹ In Gospod je rekel: ›Ti ga boš premamil in ti ga boš tudi pregovoril. Pojdi ven in stôri tako.‹ ²² Zdaj torej glejte, Gospod je položil lažnivega duha v usta teh tvojih prerokov in Gospod je zoper tebe govoril zlo.« ²³ Potem je Kenaanájev sin Cidkijá prišel bliže in udaril Miha po licu ter rekel: »Katero pot je odšel Gospodov duh od mene, da govori tebi?« ²⁴ Miha je rekel: »Glej, videl boš ta dan, ko boš šel vj[v…: ali, iz sobe v sobo; hebr. soba v sobi.] notranjo sobo, da se skriješ.« ²⁵ Potem je Izraelov kralj rekel: »Vzemite Miha in ga odvedite nazaj k Amónu, voditelju mesta in h kraljevemu sinu Joášu ²⁶ ter recite: ›Tako govori kralj: ›Tega pajdaša postavita v ječo in ga hranita s kruhom stiske in z vodo stiske, dokler se ne vrnem v miru.‹« ²⁷ Miha je rekel: »Če se zagotovo vrneš v miru, potem po meni ni govoril Gospod.« Rekel je [še]: »Prisluhnite vsa ve ljudstva.«

²⁸ Tako sta Izraelov kralj in Judov kralj Józafat odšla gor do Ramót Gileáda. ²⁹ Izraelov kralj je Józafatu rekel: »Preoblekel se bom in šel v bitko, toda ti si nadeni svoja svečana oblačila.« Tako se je Izraelov kralj preoblekel in odšla sta na bitko. ³⁰ Torej sirski kralj je zapovedal poveljnikom bojnih vozov, ki so bili z njim, rekoč: »Ne borite se z malim ali velikim, razen samo z Izraelovim kraljem.« ³¹ Pripetilo se je, ko so poveljniki bojnih vozov zagledali Józafata, da so rekli: »Ta je Izraelov kralj.« Zato so ga obdali, da se bojujejo, toda Józafat je zavpil in Gospod mu je pomagal in Bog jih je spodbodel, da odidejo od njega. ³² Kajti pripetilo se je, da ko so poveljniki bojnih vozov zaznali, da to ni bil Izraelov kralj, so se ponovno obrnili nazaj odk[od…: hebr. izza njega.] zasledovanja [za] njim. ³³ Nek mož pa je preprostol[preprosto: hebr. v svoji preprostosti.] napel lok in Izraelovega kralja zadel med člene prsnegam[prsnega…: hebr. in prsni oklep.] oklepa. Zato je vozniku svojega bojnega voza rekel: »Obrni svojo roko, da me lahko odvedeš iz vojske, kajti ranjenn[ranjen…: hebr. zbolel.] sem.« ³⁴ Bitka je ta dan narasla, vendar je Izraelov kralj sam stal pokonci na svojem bojnem vozu zoper Sirce do večera, okoli časa zahajanja sonca pa je umrl.

2 Krn, 19. poglavje

¹ Judov kralj Józafat pa se je v miru vrnila[Leta 896 pr. Kr.] k svoji hiši v Jeruzalem. ² Hananíjev sin Jehú, videc, je odšel ven, da ga sreča in kralju Józafatu rekel: »Ali naj bi pomagal brezbožnikom in ljubil tiste, ki sovražijo Gospoda? Zato je izpred Gospoda na tebi bes. ³ Kljub temu so1[2 Krn 17,3-6] v tebi najdene dobre stvari v tem, da si iz dežele odvzel ašere in si svoje srce pripravil, da išče Boga. ⁴ Józafat je prebival v Jeruzalemu. In odšelb[odšel…: hebr. vrnil se je in odšel ven.] je ponovno ven skozi ljudstvo od Beeršébe do Efrájimskega pogorja in jih vodil nazaj h Gospodu, Bogu njihovih očetov.

⁵ Postavil je sodnike vsepovsod po deželi, po vseh utrjenih Judovih mestih, mestu za mestom ⁶ in sodnikom rekel: »Pazite, kaj počnete, kajti ne sodite za človeka, temveč za Gospoda, ki je z vami v sodbi.c[sodbi: hebr. zadevi sodbe.] ⁷ Zatorej naj bo sedaj nad vami Gospodov strah. Pazite in to storite, kajti z Gospodom, našim Bogom, ni krivičnosti,2[5 Mz 10,17; Job 34,19; Apd 10,34; Rim 2,11; Kol 2,6; 1 Pet 1,17] niti oziranja na osebe, niti sprejemanja podkupnin.

⁸ Poleg tega je v Jeruzalemu Józafat postavil od Lévijevcev in od duhovnikov in od vodij Izraelovih očetov za Gospodovo sodbo in za oporekanja, ko so se vrnili v Jeruzalem. ⁹ Zadolžil jih je, rekoč: »To boste delali v Gospodovem strahu, zvesto in s popolnim srcem. ¹⁰ Kakršnakoli zadeva bo prišla k vam od vaših bratov, ki prebivajo v svojih mestih, med krvjo in krvjo, med postavo in zapovedjo, zakoni in sodbami, jih boste torej opozorili, da ne prestopajo zoper Gospoda in tako [ne] pride bes nad vas in nad vaše brate. To delajte in se ne boste pregrešili. ¹¹ Glejte, véliki duhovnik Amarjá je nad vami v vseh Gospodovih zadevah in Jišmaélov sin Zebadjá, vladar Judove hiše, za vse kraljeve zadeve. Prav tako bodo Lévijevci častniki pred vami. Postopajted[Postopajte: hebr. Ohrabrite se in delajte.] pogumno in Gospod bo z dobrim.«

2 Krn, 20. poglavje

¹ Po tem se je tudi pripetilo, da so Moábovi otroci, Amónovi otroci in z njimi drugi, poleg Amóncev, prišli zoper Józafata, da se vojskujejo. ² Potem so prišli nekateri, ki so Józafatu rekli: »Velika množica prihaja zoper tebe, iz druge strani morja, na to stran Sirije. Glej, oni so v Hacecón Tamáru, ki je En Gedi. ³ Józafat se je zbal in sea[se: hebr. je svoj obraz.] pripravil, da išče Gospoda in je po vsem Judu razglasil post. ⁴ Juda se je zbral skupaj, da prosi pomoč od Gospoda. Celo iz vseh Judovih mest so prišli, da iščejo Gospoda.

⁵ Józafat je stal v skupnosti Judovcev in Jeruzalemcev, v Gospodovi hiši, pred novim dvorom ⁶ in rekel: »Oh Gospod, Bog naših očetov, ali nisi ti Bog v nebesih? In ali ne vladaš nad vsemi kraljestvi poganov? In ali ni v tvoji roki oblast in moč, tako da se ti nihče ne more zoperstaviti? ⁷ Mar nisi ti naš Bog, kib[ki: hebr. ti.] si napodil prebivalce te dežele pred svojim ljudstvom Izraelom in jo daješ potomcem svojega prijatelja Abrahama na veke? ⁸ In oni prebivajo v njej in so ti v njej zgradili svetišče za tvoje ime, rekoč: ⁹ ›Če1[2 Krn 6,28; 1 Kr 8,37] zlo prihaja nad nas kakor meč, sodba ali kužna bolezen ali lakota, mi stojimo pred to hišo in v tvoji prisotnosti (kajti tvoje ime je v tej hiši) in kličemo k tebi v svoji stiski, potem boš slišal in pomagal. ¹⁰ In sedaj glej, Amónovi in Moábovi otroci in gorovje Seír, za katere nisi hotel,2[5 Mz 2,9] da jih Izraelci napadejo, ko so prišli iz egiptovske dežele, temveč so se obrnili od njih in jih niso uničili, ¹¹ glej pravim, kako so nas nagradili, da pridejo, da nas vržejo ven iz tvoje posesti, ki si nam jo ti dal, da jo podedujemo. ¹² Oh naš Bog, mar jih ne boš sodil? Kajti nobene moči nimamo zoper to veliko skupino, ki prihaja zoper nas niti ne vemo, kaj storiti, temveč so naše oči na tebi.« ¹³ Ves Juda je stal pred Gospodom s svojimi malčki, svojimi ženami in svojimi otroki.

¹⁴ Potem je nad Jahaziéla, sina Zeharjája, sina Benajája, sina Jeiéla, sina Matanjája, Lévijevca izmed Asáfovih sinov, prišel Duh od Gospoda v sredo skupnosti ¹⁵ in rekel je: »Prisluhnite, ves Juda in prebivalci Jeruzalema in ti, kralj Józafat: ›Tako vam govori Gospod: ›Ne bojte se niti ne bodite zaprepadeni zaradi te velike množice, kajti bitka ni vaša, temveč Božja. ¹⁶ Jutri pojdite dol zoper njih. Glejte, prišli bodo pri pečinic[pečini: hebr. vzpetini.] Cic in našli jih boste na koncu potoka,d[potoka: ali, doline.] pred jeruélsko divjino. ¹⁷ V tej bitki se vam ne bo treba bojevati. Razpostavite se, stojte mirno in glejte rešitev Gospoda z vami, oh Juda in Jeruzalem. Ne bojte se niti ne bodite zaprepadeni. Jutri pojdite ven zoper njih, kajti Gospod bo z vami.‹« ¹⁸ Józafat je sklonil svojo glavo s svojim obrazom do tal in ves Juda in prebivalci Jeruzalema so padli pred Gospodom in oboževali Gospoda. ¹⁹ Lévijevci izmed otrók Kehátovcev in izmed otrók Kórahovcev so vstali, da hvalijo Gospoda, Izraelovega Boga, s silno močnim glasom.

²⁰ Zgodaj zjutraj so vstali ter odšli naprej v divjino Tekóe in ko so šli naprej se je Józafat ustavil in rekel: »Poslušajte me, oh Juda in vi, prebivalci Jeruzalema. Verjemite3[Iz 7,9] v Gospoda, svojega Boga, tako boste utrjeni; verjemite prerokom, tako boste uspeli.« ²¹ Ko se je posvetoval z ljudstvom, je določil pevce za Gospoda in kie[ki…: hebr. slavilci hvalijo.] naj bi hvalili lepoto svetosti, medtem ko so šli ven pred vojsko in govorili: »Hvalite Gospoda, kajti njegovo usmiljenje vztraja na veke.«

²² Kof[Ko…: hebr. In ob času, ko itd.] so začeli pétig[péti…: hebr. v prepevanju in hvaljenju.] in slaviti, je Gospod pripravil zasede zoper otroke Amóna, Moába in gorovje Seír, ki so prišli zoper Juda; in bilih[bili…: ali, udarili so drug drugega.] so udarjeni. ²³ Kajti otroci Amóna in Moába so se dvignili zoper prebivalce gorovja Seír, da jih popolnoma pobijejo in uničijo. In ko so prebivalcem Seíra storili konec, je vsakdo pomagal uničitii[uničiti: hebr. za uničenje.] drugega. ²⁴ Ko je Juda prišel proti stražnemu stolpu v divjini, so pogledali k množici in glej, bili so trupla, padla na zemljo in nihčej[nihče…: hebr. ni bilo pobega.] ni pobegnil. ²⁵ Ko je Józafat in njegovo ljudstvo prišlo, da od njih poberejo plen, so med njimi našli v obilju tako bogastev s trupli, kakor dragocene dragulje, ki so jih pobrali zase, več kakor so jih lahko odnesli in tam so bili tri dni pri pobiranju plena, toliko ga je bilo.

²⁶ Na četrti dan so se zbrali skupaj v dolini Berahá,k[Berahá: to je, blagoslov.] kajti tam so blagoslovili Gospoda. Zato je bilo ime tega kraja imenovano dolina Berahá do današnjega dne. ²⁷ Potem so se vrnili, vsak človek iz Juda in Jeruzalema in Józafat na njihoveml[njihovem…: hebr. njihovi glavi.] čelu, da gredo ponovno z radostjo v Jeruzalem, kajti Gospod jim je storil, da se veselijo nad svojimi sovražniki. ²⁸ V Jeruzalem so prišli s plunkami, harfami in trobentami h Gospodovi hiši. ²⁹ Božji strah je bil na vseh kraljestvih tistih dežel, ko so slišali, da se je Gospod boril zoper Izraelove sovražnike. ³⁰ Tako je bilo Józafatovo kraljestvo mirno, kajti njegov Bog mu je naokoli dal počitek.

³¹ 4[1 Kr 22,41-51] Józafat je kraljeval nad Judom. Petintrideset let je bil star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval petindvajset let. Ime njegove matere je bilo Azúba, Šilhíjeva hči. ³² Hodil je po poti svojega očeta Asája in se ni oddvojil od nje in delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh. ³³ Vendar visoki kraji niso bili odstranjeni, kajti do takrat ljudstvo svojih src še ni pripravilo k Bogu njihovih očetov. ³⁴ Torej preostala izmed Józafatovih dejanj, prva in zadnja, glej, ta so zapisana v knjigim[knjigi: hebr. besedah.] Hananijevega sina Jehúja, ki5[1 Kr 16,1] je omenjenn[omenjen: hebr. bil pripravljen, da se dvigne.] v knjigi Izraelovih kraljev.

³⁵ Potem je Judov kralj Józafat sebe pridružil Izraelovemu kralju Ahazjáju, ki je počel zelo zlobno. ³⁶ Pridružilo[Leta 896 pr. Kr.] se mu je, da izdelata ladje, da bi plule v Taršíš in ladje so izdelali v Ecjón Geberju. ³⁷ Potem je Dodavájev sin Eliézer iz Maréše prerokoval zoper Józafata, rekoč: »Ker si se pridružil Ahazjáju, je Gospod zlomil tvoja dela.« In ladje so bile razbite, da niso mogle pluti v Taršíš.

2 Krn, 21. poglavje

¹ Toreja[Leta 889 pr. Kr.] Józafat1[1 Kr 22,50] je zaspal s svojimi očeti in bil s svojimi očeti pokopan v Davidovem mestu. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Jehorám. ² Ta je imel brate, Józafatove sinove: Azarjája, Jehiéla, Zeharjája, Azarjája, Mihaela in Šefatjája. Vsi ti so bili sinovi Izraelovegab[Izraelovega: tehnično gledano bi moralo pisati Judovega, toda ni napaka. Mnogo Izraelcev iz severnega kraljestva je prišlo k Judovemu kralju, ker so v Judu še vedno slavili Gospoda, tako da je Juda nekako kraljeval nad pravimi Izraelci.] kralja Józafata. ³ Njihov oče jim je dal veliko daril iz srebra in iz zlata in dragocenih stvari, z utrjenimi mesti v Judu, toda kraljestvo je dal Jehorámu, ker je bil prvorojenec. ⁴ Torej ko2[2 Kr 8,16-17] je bil Jehorám dvignjen h kraljestvu svojega očeta, se je okrepil in vse svoje brate usmrtil z mečem in tudi številne izmed Izraelovih princev.

⁵ Jehorám je bil star dvaintrideset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval osem let. ⁶ Hodil je po poti Izraelovih kraljev, podobno kakor je storila Ahábova3[2 Krn 22,2] hiša, kajti za ženo je imel Ahábovo hčer. Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. ⁷ Vendar Gospod ni hotel uničiti Davidove hiše zaradi zaveze, ki jo je sklenil z Davidom in kakor je obljubil, da da lučc[luč: hebr. svetilko, ali, svečo.] njemu in njegovim sinovom4[2 Sam 7,12-17; 1 Kr 11,36; 2 Kr 8,19; Ps 132,11-12] na veke.

⁸ V njegovih dneh so se Edómci spuntali izpod Judovegad[Judovega…: hebr. Judove roke.] gospostva in si postavili kralja. ⁹ Potem je Jehorám s svojimi princi odšel5[2 Kr 8,21] naprej in vsi njegovi bojni vozovi z njim. Ponoči je vstal in udaril Edomce, ki so obkolili njega in stotnike bojnih vozov. ¹⁰ Tako so se Edómci spuntali izpod Judove roke do današnjega dne. Isti čas se je tudi Libna spuntala izpod njegove roke, ker je zapustil Gospoda, Boga svojih očetov. ¹¹ Poleg tega je postavil visoke kraje po Judovih gorah in prebivalcem Jeruzalema storil, da zagrešijo prešuštvovanje in k temu zapeljal Juda.

¹² In k njemu je prišlo pisanje preroka Elija, rekoč: ›Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: ›Ker nisi hodil po poteh svojega očeta Józafata niti po poteh Judovega kralja Asája, ¹³ temveč si hodil po poti Izraelovih kraljev in si pripravil Juda in prebivalce Jeruzalema, da se vlačugajo, podobno vlačugarstvom Ahábove hiše in si tudi umoril svoje brate od hiše svojega očeta, ki so bili boljši kakor ti sam. ¹⁴ Glej, z velikoe[veliko…: hebr. velikim udarcem.] nadlogo bo Gospod udaril tvoje ljudstvo, tvoje otroke, tvoje žene in vse tvoje dobrine, ¹⁵ ti pa boš imel veliko slabost z boleznijo svoje notranjosti, dokler tvoja notranjost ne zleze ven zaradi bolezni dan za dnem.«

¹⁶ Polegf[Okoli leta 887 pr. Kr.] tega je Gospod zoper Jehoráma razvnel duha Filistejcev in Arabcev, ki so bili blizu Etiopijcev. ¹⁷ Ti so prišli gor v Juda in vdrli vanj in odneslig[odnesli…: hebr. odvedli ujeto.] vse imetje, ki je bilo najdeno v kraljevi hiši in tudi njegove sinove in njegove žene, tako da mu ni ostal sin razen Joaháza,h[Jehoahaz: tudi imenovan, Ahazjá, ali, Azarjá.]6[2 Krn 22,1; 2 Krn 22,6] najmlajšega izmed njegovih sinov.

¹⁸ Poi[Leta 887 pr. Kr.] vsem tem ga je Gospod udaril v njegovi notranjosti z neozdravljivo boleznijo. ¹⁹ Pripetilo se je tekom časa, po koncu dveh let,j[Leta 885 pr. Kr.] da je njegova notranjost zlezla ven zaradi njegove slabosti. Tako je umrl od hudih bolezni. Njegovo ljudstvo zanj ni naredilo nobenega sežiga [dišav], podobnega sežigu njegovim očetom. ²⁰ Dvaintrideset let je bil star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval osem let in odšel, brez dak[da…: hebr. želje.] bi ga želeli. Vendar so ga pokopali v Davidovem mestu, toda ne v kraljevih grobovih.

2 Krn, 22. poglavje

¹ Prebivalci1[2 Kr 8,24] Jeruzalema so namesto njega za kralja postavilia[Leta 885 pr. Kr.] njegovega najmlajšega sina Ahazjája, kajti četa mož, ki je prišla z Arabci k taboru, je umorila vse starejše.2[2 Krn 21,17] Tako je zakraljeval Ahazjá, sin Judovega kralja Jehoráma. ² Ahazjá je bil star dvainštirideset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval eno leto. Ime njegove matere je bilo Ataljá,3[2 Krn 21,6] Omrijeva hči. ³ Tudi on je hodil po poteh Ahábove hiše, kajti njegova mati je bila njegova svetovalka, da počne zlobno. ⁴ Zaradib[Leta 884 pr. Kr.] česar je počel zlo v Gospodovih očeh, kakor Ahábova hiša, kajti bili so njegovi svetovalci po smrti njegovega očeta, njemu v uničenje.

⁵ Hodil je tudi po njihovem nasvetu in odšel z Ahábovim sinom Jehorámom, Izraelovim kraljem, da se vojskuje zoper sirskega kralja Hazaéla pri Ramót Gileádu. Sirci pa so udarili Joráma. ⁶ Vrnil se je, da bi bil ozdravljen v Jezreélu, zaradi ran, kic[ki…: hebr. s katerimi so ga ranili.] so mu bile zadane pri Rami, ko se je boril s sirskim kraljem Hazaélom. In Azarjá,d[Azarjá: tudi imenovan, Ahazjá, ali, Joaház.]4[2 Krn 21,17; 2 Krn 22,1] Jehorámov sin, Judov kralj, je odšel dol, da pogleda Ahábovega sina Jehoráma pri Jezreélu, ker je bil bolan. ⁷ To je bilo od Boga, da je prišlo k Ahazjáju uničenje,e[uničenje: hebr. mendranje.] da je šel k Jehorámu, kajti ko je prišel, je z Jehorámom odšel ven zoper Nimšíjevega sina Jehúja, ki ga5[2 Kr 9,7] je Gospod mazilil, da iztrebi Ahábovo hišo. ⁸ Pripetilo se je, da ko je Jehú izvrševal sodbo nad Ahábovo hišo in našel Judove prince in sinove Ahazjájevih bratov, da služijo Ahazjáju, jih je usmrtil. ⁹ 6[2 Kr 9,27] Iskal je Ahazjá, in ujeli so ga (kajti skrit je bil v Samariji) ter ga privedli k Jehúju. Ko so ga umorili, so ga pokopali: »Ker,« so rekli, »on je Józafatov sin, ki je z vsem svojim srcem iskal Gospoda.« Tako Ahazjájeva hiša ni imela moči, da kraljestvo obdrži mirno.

¹⁰ Toda kof[Leta 884 pr. Kr.]7[2 Kr 11,1] je Ahazjájeva mati Ataljá videla, da je bil njen sin mrtev, je vstala in uničila vse kraljeve potomce Judove hiše. ¹¹ Toda kraljeva hči Jošébahg[Jošébah: imenovana tudi, Jošéba.] je vzela Ahazjájevega sina Joáša in ga ukradla izmed kraljevih sinov, ki so bili umorjeni in postavila njega ter njegovo dojiljo v spalnico. Tako ga je Jošébah, hči kralja Jehoráma, žena duhovnika Jojadája (kajti bila je Ahazjájeva sestra) skrila pred Ataljo, tako da ga ta ni usmrtila. ¹² Šest let je bil z njimi skrit v Božji hiši, Ataljá pa je kraljevala nad deželo.

2 Krn, 23. poglavje

¹ V1[2 Kr 11,4] sedmema[Leta 878 pr. Kr.] letu se je Jojadá okrepil in vzel poveljnike nad stotimi: Jerohámovega sina Azarjája, Johanánovega sina Jišmaéla, Obédovega sina Azarjája, Adajájevega sina Maasejája in Zihríjevega sina Elišafáta v zavezo z njim. ² Ti so šli naokoli po Judu in zbrali Lévijevce iz vseh Judovih mest in vodje Izraelovih očetov ter prišli v Jeruzalem. ³ Vsa skupnost je sklenila zavezo s kraljem v Božji hiši. Rekel jim je: »Glejte, kraljev sin bo kraljeval, kakor je Gospod rekel2[2 Sam 7,12; 1 Kr 2,4; 1 Kr 9,5; 2 Krn 6,16; 2 Krn 7,18] o Davidovih sinovih. ⁴ To je stvar, ki jo boste storili: ›Tretjina izmed vas, ki vstopate na šabat, od duhovnikov in od Lévijevcev, boste vratarji vrat,b[vrat: hebr. pragov.] ⁵ tretjina bo pri kraljevi hiši in tretjina pri temeljnih velikih vratih, vse ljudstvo pa bo na dvorih Gospodove hiše. ⁶ Toda nihče naj ne pride v Gospodovo hišo, razen duhovnikov in tistih, ki služijo od Lévijevcev; oni bodo vstopili, kajti oni so svéti, toda vse ljudstvo bo Gospodova straža. ⁷ Lévijevci bodo naokoli obdali kralja, vsak mož s svojimi orožji v svoji roki in kdorkoli drug pride v hišo, bo usmrčen, toda vi bodite s kraljem, ko vstopa in ko gre ven. ⁸ Tako so Lévijevci in ves Juda storili glede na vse stvari, ki jih je duhovnik Jojadá zapovedal ter vzeli vsak mož svoje može, ki so vstopali na šabat, s tistimi, ki so na šabat odhajali ven, kajti duhovnik Jojadá ni odpustil skupin. ⁹ Poleg tega je duhovnik Jojadá poveljnikom izročil stotine sulic, oklepe in ščite, ki so bili [od] kralja Davida, ki so bili v Božji hiši. ¹⁰ Postavil je vse ljudstvo, vsakega moža s svojim orožjem v svoji roki, od desne stranic[strani: hebr. rame.] templja, do leve strani templja,d[templja: hebr. hiše.] vzdolž oltarja in templja, naokoli kralja. ¹¹ Potem so privedli ven kraljevega sina in nanj položili krono in mu izročili pričevanje3[5 Mz 17,18] ter ga postavili [za] kralja. Jojadá in njegovi sinovi so ga mazilili ter rekli: »Živele[Živel: hebr. Naj živi.] kralj.«

¹² Torej ko je Ataljá zaslišala hrup ljudstva teči in slaviti kralja, je prišla k ljudstvu v Gospodovo hišo. ¹³ Pogledala je in glej, kralj je stal pri svojem stebru ob vhodu in princi ter trobente poleg kralja. Vse ljudstvo dežele se je veselilo in trobilo s trobentami, tudi pevci z glasbenimi instrumenti in tisti, ki so učili péti hvalo. Potem je Ataljá pretrgala svoja oblačila in rekla: »Izdaja,f[Izdaja: hebr. Zarota.] izdaja.« ¹⁴ § Potem je duhovnik Jojadá privedel ven poveljnike nad stotimi, ki so bili postavljeni nad vojsko in jim rekel: »Odpeljite jo iz dosega hiše in kdorkoli ji sledi, naj bo umorjen z mečem. Kajti duhovnik je rekel: ›Ne umorite je v Gospodovi hiši.‹« ¹⁵ Tako so nanjo položili roke in ko je prišla do vhoda velikih konjskih vrat, ob kraljevi hiši, so jo tam usmrtili.

¹⁶ Jojadá je sklenil zavezo med seboj, med vsem ljudstvom in med kraljem, da bi bili Gospodovo ljudstvo. ¹⁷ Potem je vse ljudstvo odšlo k Báalovi hiši, jo porušilo, razbilo njene oltarje in njene podobe na koščke in pred oltarji usmrtilo Báalovega duhovnika Matána.4[5 Mz 13,13; 5 Mz 13,9] ¹⁸ Jojadá je določil tudi službe Gospodove hiše po roki Lévijevih duhovnikov, ki jih je David porazdelil5[1 Krn 25,1] v Gospodovi hiši, da darujejo Gospodove žgalne daritve, kakor je to zapisano v Mojzesovi postavi,6[4 Mz 28,2] z razveseljevanjem in prepevanjem, kakorg[kakor…: hebr. po Davidovih rokah.] je bilo to odrejeno po Davidu. ¹⁹ Postavil je vratarje7[1 Krn 26,1-19] pri velikih vratih Gospodove hiše, da nihče, ki je bil nečist v katerikoli stvari, ne bi vstopil. ²⁰ Vzel je poveljnike izmed stotih, plemiče in voditelje izmed ljudstva in vse ljudstvo dežele ter kralja privedel dol iz Gospodove hiše in prišli so skozi velika vrata v kraljevo hišo ter kralja postavili na prestol kraljestva. ²¹ Vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je bilo mirno, potem ko so Ataljo umorili z mečem.

2 Krn, 24. poglavje

¹ Joáš1[2 Kr 11,21] je bil star sedema[Okoli leta 878 pr. Kr.] let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval štirideset let. Ime njegove matere je bilo Cibja iz Beeršébe. ² Joáš je delal to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, vse dni duhovnika Jojadája. ³ Jojadá je zanj vzel dve ženi in spočel je sinove in hčere.

⁴ Za tem se je pripetilo, da je imel Joáš na srcu, da popravib[popravi: hebr. obnovi.] Gospodovo hišo. ⁵ Skupajc[Leta 856 pr. Kr.] je zbral duhovnike in Lévijevce ter jim rekel: »Pojdite ven v Judova mesta in od vsega Izraela zbirajte denar za popravilo hiše svojega Boga iz leta v leto in glejte, da pohitrite zadevo. Vendar Lévijevci niso pohiteli. ⁶ Kralj je dal poklicati vodja Jojadája ter mu rekel: »Zakaj nisi od Lévijevcev zahteval, da iz Juda in Jeruzalema prinašajo nabirko, glede na zapoved Mojzesa,2[2 Mz 30,12-16] Gospodovega služabnika in iz Izraelove skupnosti za šotorsko svetišče pričevanja? ⁷ Kajti sinovi te zlobne ženske Atalje so razbili Božjo hišo in tudi vse posvečene stvari Gospodove hiše so podelili Báalom. ⁸ Na kraljevo zapoved so naredili zaboj in ga postavili zunaj pri velikih vratih Gospodove hiše. ⁹ Naredili so razglasd[razglas: hebr. glas.] po vsem Judu in Jeruzalemu, naj prinašajo Gospodu nabirko, ki jo je Božji služabnik Mojzes naložil Izraelu v divjini. ¹⁰ Vsi princi in vse ljudstvo se je veselilo, prinašalo in metalo v zaboj, dokler niso končali. ¹¹ Torej pripetilo se je, da kadar je bil zaboj po roki Lévijevcev prinesen v kraljevo pisarno in ko so videli, da je bilo v njem veliko denarja, sta prišla kraljevi pisar in častnik vélikega duhovnika ter izpraznila zaboj in ga vzela ter ga ponovno odnesla na njegov kraj. Tako so delali dan za dnem in zbrali denarja v obilju. ¹² Kralj in Jojadá sta ga dajala tistim, ki so opravljali delo službe Gospodove hiše ter najemala zidarje in tesarje, da obnovijo Gospodovo hišo in tudi tiste, ki so kovali železo in bron, da popravijo Gospodovo hišo. ¹³ Tako so delavci delali in deloe[delo…: hebr. ozdravljenje je šlo gor na delo.] dovršili in Božjo hišo so postavili v njeno stanje in jo utrdili. ¹⁴ Ko so jo končali, so preostanek denarja prinesli pred kralja in Jojadája, s čimer so bile narejene posode za Gospodovo hišo, torej posode za služenje in da z njimi darujejof[darujejo: ali, močna, kovinska ali lesena posoda z zaokroženim dnom za tolčenje, drobljenje trdih snovi; možnar.] ter žlice in posode iz zlata in srebra. In nenehno so darovali žgalne daritve v Gospodovi hiši, vse Jojadájeve dni.

¹⁵ Toda Jojadá se je postaral in ko je umrl,g[Okoli leta 850 pr. Kr.] je bil izpolnjen z dnevi in ko je umrl, je bil star sto trideset let.3[[1 Mz 6,3]] ¹⁶ Pokopali so ga med kralji v Davidovem mestu, ker je delal dobro v Izraelu, tako za Boga kot za svojo hišo. ¹⁷ Torej po smrtih[Okoli leta 840 pr. Kr.] Jojadája so prišli Judovi princi in se globoko priklonili kralju. Potem jim je kralj prisluhnil. ¹⁸ Zapustili so hišo Gospoda, Boga svojih očetov in služili ašeram in malikom in zaradi tega njihovega prekrška je prišel bes nad Juda in Jeruzalem. ¹⁹ Vendar jim je pošiljal preroke, da jih ponovno privedejo h Gospodu in ti so pričevali zoper njih, toda oni jim niso hoteli prisluhnili. ²⁰ In Duh Božji je prišeli[prišel…: hebr. oblekel.] nad Zeharjá, sina duhovnika Jojadája, ki je stal nad ljudstvom ter jim rekel: »Tako govori Bog: ›Zakaj prestopate Gospodove zapovedi, da ne morete uspevati? Ker ste zapustili Gospoda, je tudi on zapustil vas.‹« ²¹ Onij[Leta 840 pr. Kr.] pa so se zarotili zoper njega in ga na kraljevo zapoved kamnali s kamni na dvoru Gospodove hiše. ²² Tako se kralj Joáš ni spomnil prijaznosti, ki mu jo je storil njegov oče Jojadá, temveč je usmrtil njegovega sina. In ko je ta umiral, je rekel: » Gospod glej na to in to zahtevaj.«

²³ Pripetilo se je obk[ob…: hebr. v preobratu leta.] koncu leta,l[Leta 840 pr. Kr.] da je zoper njega prišla sirska vojska. Prišli so do Juda in Jeruzalema in izmed ljudstva uničilim[Leta 839 pr. Kr.] vse prince ljudstva in ves njihov plen poslali h kralju v Damask.n[Damask: hebr. Darmesek.] ²⁴ Kajti vojska Sircev je prišla z majhno skupino mož in Gospod je v njihovo roko izročil zelo veliko množico, ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov. Tako so izvršili sodbo nad Joášem. ²⁵ Ko so odšli od njega (kajti zapustili so ga v velikih boleznih), so se njegovi služabniki zarotili zoper njega zaradi krvi sinov duhovnika Jojadája in ga usmrtili na njegovi postelji in je umrl. Pokopali so ga v Davidovem mestu, toda niso ga pokopali v kraljevih grobovih. ²⁶ To sta tista [dva], ki sta se zarotila zoper njega: Zabád,o[Zabád: ali, Jozacher; [hebr. dajalec.]]4[2 Kr 12,21] sin Amónke Šimáte in Jozabád, sin Moábke Šimrite.p[Šimrite: ali, Šomêre.]

²⁷ Torejq[Leta 839 pr. Kr.] glede njegovih sinov in veličine bremen, položenih nadenj in obnover[obnove: hebr. osnovanja.] Božje hiše, glej, ta so zapisana v zgodbis[zgodbi: ali, opombi.] knjige kraljev. In namesto njega je zakraljeval njegov sin Amacjá.

2 Krn, 25. poglavje

¹ Amacjá1[2 Kr 14,1] je bil star petindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Joadána iz Jeruzalema. ² Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, toda ne s popolnim srcem.

³ Pripetilo se je torej, ko mua[mu…: hebr. je bilo kraljestvo potrjeno nad njim.] je bilo kraljestvo utrjeno, da je usmrtil svoja služabnika, ki sta ubila kralja, njegovega očeta. ⁴ Toda njunih otrók ni usmrtil, temveč je storil, kakor je to zapisano v postavi Mojzesove knjige, kjer je Gospod zapovedal, rekoč: ›Očetje2[5 Mz 24,16; 2 Kr 14,6; Jer 31,30; Ezk 18,20] ne bodo umrli zaradi otrók niti ne bodo otroci umrli zaradi očetov, temveč bo vsak človek umrl zaradi svojega greha.‹

⁵ Poleg tega je Amacjá zbral skupaj Juda in jih postavil za tisočnike in stotnike, glede na hiše njihovih očetov, po vsem Judu in Benjaminu. Preštel jih je od starosti dvajset let navzgor in jih našel tristo tisoč izbranih mož, zmožnih iti na vojno, ki so lahko zgrabili sulico in ščit. ⁶ Najel je tudi sto tisoč močnih junaških mož iz Izraela za sto talentov srebra. ⁷ Toda tam je prišel k njemu Božji mož, rekoč: »Oh kralj, naj Izraelova vojska ne gre s teboj, kajti Gospod ni z Izraelom, namreč z vsemi Efrájimovi otroci. ⁸ Toda če ti hočeš iti, stôri to, bodi močan za bitko, [sicer] ti bo Bog storil, da padeš pred sovražnikom, kajti Bog ima moč, da pomaga in da podere.« ⁹ Amacjá je rekel Božjemu možu: »Toda kaj naj storimo zaradi stotih talentov, ki sem jih dal Izraelovi vojski?«b[vojski: hebr. četi.] Božji mož je odgovoril: » Gospod ti je zmožen dati veliko več kakor to.« ¹⁰ Potem jih je Amacjá ločil, namreč vojsko, ki je prišla k njemu iz Efrájima, da gre ponovnoc[ponovno…: hebr. na svoj kraj.] domov. Zato je bila njihova jeza silno vžgana zoper Juda in domov so se vrnili v velikid[ponovno…: hebr. vročici jeze.] jezi.

¹¹ Amacjá se je okrepile[Okoli leta 827 pr. Kr.] in vodil svoje ljudstvo in odšel v solno dolino in jih izmed Seírovih otrók pobil deset tisoč. ¹² Drugih deset tisoč pa so Judovi otroci pustili žive, jih odvedli ujete in jih privedli na vrh skale ter jih vrgli dol iz vrha skale, da so bili vsi razbiti na koščke.

¹³ Toda vojakif[vojaki…: hebr. sinovi čete.] vojske, ki jih je Amacjá poslal nazaj, da ne bi šli z njim na bitko, so vpadli na Judova mesta od Samarije celo do Bet Horóna in pobili tri tisoč izmed njih in zajeli veliko plena.

¹⁴ Pripetilo se je torej, potem ko je Amacjá prišel od pokola Edómcev, da je prinesel bogove Seírjevih otrók in jih postavil, da bodo njegovi bogovi, se priklanjal pred njimi in jim zažigal kadilo. ¹⁵ Zato je bila Gospodova jeza vžgana zoper Amacjá in mu je poslal preroka, ki mu je rekel: »Zakaj si iskal za bogovi ljudstva, ki niso mogli rešiti svoje ljudstvo iz tvoje roke?« ¹⁶ Pripetilo se je, ko je govoril z njim, da mu je kralj rekel: »Mar si postavljen za kraljevega svetovalca? Odnehaj. Zakaj bi bil udarjen?« Potem je prerok odnehal in rekel: »Vem, da jeg[je…: hebr. se je Bog posvetoval.] Bog določil, da te uniči, ker si to storil in nisi prisluhnil mojemu nasvetu.«

¹⁷ Potemh[Leta 826 pr. Kr.] je Judov kralj Amacjá sprejel nasvet in poslal k Jehoášu, Joaházovemu sinu, Jehújevemu sinu, Izraelovemu kralju, rekoč: »Pridi, poglejva drug drugemu v obraz.« ¹⁸ 3[2 Kr 14,8-9] Izraelov kralj Jehoáš pa je poslal k Judovemu kralju Amacjáju, rekoč: »Osat,i[Osat: ali, Bodeč grm, ali, Trn.] ki je bil na Libanonu, je poslal k cedri, ki je bila na Libanonu, rekoč: ›Daj svojo hčer mojemu sinu za ženo.‹ In tam mimo je šla divjaj[divja…: hebr. poljska zver.] zver, ki je bila na Libanonu in pomendrala osat. ¹⁹ Ti praviš: ›Glej, udaril si Edómce in tvoje srce te je povzdignilo do bahanja. Ostani torej doma, zakaj bi se vmešaval v svojo bolečino, da bi padel, celó ti in Juda s teboj?‹« ²⁰ Toda Amacjá ni hotel slišati, kajti to je prišlo od Boga, da bi jih on lahko izročil v roko njihovih sovražnikov, ker so iskali za edómskimi bogovi. ²¹ Tako je Izraelov kralj Jehoáš odšel gor in videla sta drug drugega v obraz, tako on in Judov kralj Amacjá, pri Bet Šemešu, ki pripada Judu. ²² Juda je bil nak[na…: hebr. udarjen.] slabšem pred Izraelom in pobegnili so vsak mož k svojemu šotoru. ²³ Izraelov kralj Jehoášl[Jehoáš: glej opombo pri 2 Kr 11,2.] je prijel Judovega kralja Amacjá, Joáševega sina, Joaházovega sina pri Bet Šemešu in ga privedel v Jeruzalem in porušil jeruzalemsko obzidje od Efrájimovih velikih vrat do vogalnihm[vogalnih…: hebr. njegovih velikih vrat, ki gledajo.] velikih vrat, štiristo komolcev. ²⁴ Vzel je vse zlato, srebro in vse posode, ki so bile najdene v Božji hiši z Obéd Edómom in zaklade kraljeve hiše, tudi talce in se vrnil v Samarijo.

²⁵ Joášev sin Amacjá, kralj Juda, je po smrti Izraelovega kralja, Joaházovega sina Jehoáša, živel petnajst let. ²⁶ Torej preostala izmed Amacjájevih dejanj, prva in zadnja, glej, mar niso zapisana v knjigi Judovih in Izraelovih kraljev?

²⁷ Torej po času,n[Leta 810 pr. Kr.] ko se je Amacjá odvrnil od sledenja Gospodu,o[Gospodu…: hebr. za Gospodom.] so v Jeruzalemu zoper njega skovalip[skovali: hebr. zarotili.] zaroto; on pa je pobegnil v Lahíš. Toda poslali so za njim v Lahíš in ga tam usmrtili. ²⁸ Pripeljali so ga na konjih in ga pokopali z njegovimi očeti v Judovemq[Judovem: to je, Davidovem, kakor je v 2 Kr 14,20.]4[2 Kr 14,20] mestu.

2 Krn, 26. poglavje

¹ Potema[Leta 810 pr. Kr.] je vse Judovo ljudstvo vzelo Uzíjaha,b[Uzíjaha: ali, Azarjá.]1[2 Kr 14,21; 2 Kr 15,1] ki je bil star šestnajst let in ga postavilo [za] kralja namesto njegovega očeta Amacjája. ² Pozidal je Elot in ga povrnil Judu, nató je kralj zaspal s svojimi očeti. ³ Uzíjah je bil star šestnajst let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval dvainpetdeset let. Ime njegove matere je bilo Jehólja iz Jeruzalema. ⁴ Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, glede na vse, kar je delal njegov oče Amacjá. ⁵ Iskal je Boga v dneh Zeharjá, ki je imel razumevanje Božjihc[Božjih…: hebr. v gledanju Boga.] videnj. Dokler je iskal Gospoda, mu je Bog naredil, da uspeva. ⁶ Odšeld[Okoli leta 800 pr. Kr.] je naprej in se boril zoper Filistejce in porušil obzidje v Gatu, obzidje v Jabnéju, obzidje v Ašdódu ter zgradil mesta okolie[okoli…: ali, v deželi Ašdód.] Ašdóda in med Filistejci. ⁷ Bog mu je pomagal zoper Filistejce in zoper Arabce, ki prebivajo v Gur Báalu in [zoper] Meunéjce. ⁸ Amónci so izročali darila Uzíjahu in njegovo ime sef[se…: hebr. je šlo.] je razširilo celó do vhoda v Egipt, kajti silno se je okrepil. ⁹ Poleg tega je Uzíjah zgradil stolpe v Jeruzalemu, pri vogalnih velikih vratih, pri dolinskih velikih vratih in ob vogalu obzidja in jih utrdil.g[utrdil: ali, popravil.] ¹⁰ Prav tako je zgradil stolpe v divjini in izkopalh[izkopal…: ali, izrezal mnogo vodnih zbiralnikov.] mnogo vodnjakov, kajti imel je mnogo živine tako v spodnji deželi kakor na ravninah. Tudi poljedelce in obrezovalce vinske trte v gorah in na Karmelu,i[Karmel: ali, plodnih poljih.] kajti ljubil je poljedelstvo.j[poljedelstvo: hebr. zemljo.] ¹¹ Poleg tega je imel Uzíjah vojsko vojskujočih mož, ki so šli ven, da se vojskujejo po četah, glede na število, po roki pisarja Jeiéla in vladarja Maasejája, pod roko Hananjája, enega izmed kraljevih poveljnikov. ¹² Celotno število vodij očetov močnih junaških mož je bilo dva tisoč šeststo. ¹³ Pod njihovo roko je bila vojska,k[vojska…: hebr. moč vojske.] tristo sedem tisoč petsto mož, ki so se bojevali z mogočno močjo, da pomagajo kralju zoper sovražnika. ¹⁴ Uzíjah je zanje po vsej vojski pripravil ščite, sulice, čelade, brezrokavne verižne srajce, loke in prače,l[prače…: hebr. kamne prač.] da mečejo kamne. ¹⁵ V Jeruzalemu je naredil stroje, ki so jih izumili spretni ljudje, da bi bili na stolpih in na branikih, da streljajo puščice in poleg tega velike kamne. Njegovo ime sem[se…: hebr. je šlo naprej.] je razširilo daleč naokoli, kajti bilo mu je čudovito pomagano, dokler je bil močan.

¹⁶ Toda kon[Okoli leta 765 pr. Kr.] je bil močan, je bilo njegovo srce povzdignjeno k njegovemu uničenju, kajti pregrešil se je zoper Gospoda, svojega Boga in odšel v Gospodov tempelj, da na kadilnem oltarju zažge kadilo. ¹⁷ Duhovnik Azarjá je vstopil za njim in z njim osemdeset Gospodovih duhovnikov, ki so bili hrabri možje. ¹⁸ Zoperstavili so se kralju Uzíjahu in mu rekli: » To ne pripada tebi, Uzíjah, da zažigaš kadilo Gospodu, temveč duhovnikom,2[2 Mz 30,7] Aronovim sinovom, ki so posvečeni, da zažigajo kadilo.3[4 Mz 18,7] Odidi ven iz svetišča, kajti grešil si niti ti to ne bo v tvojo slavo pred Gospodom Bogom.« ¹⁹ Potem je bil Uzíjah ogorčen in v svoji roki je imel kadilnico, da zažiga kadilo. Medtem ko je bil besen nad duhovniki, je celo vstala gobavost na njegovem čelu, pred duhovniki v Gospodovi hiši, poleg kadilnega oltarja. ²⁰ Véliki duhovnik Azarjá in vsi duhovniki so pogledali nanj in glej, bil je gobav na svojem čelu in sunili so ga proč od tam; da, tudi sam je pohitel,4[Est 6,12] da odide, ker ga je Gospod udaril. ²¹ 5[2 Kr 15,5] Kralj Uzíjah je bil gobavec do dneva svoje smrti in prebival v posebnio[posebni: hebr. prosti.]6[3 Mz 13,46] hiši, [ker je] bil gobavec, kajti bil je odrezan od Gospodove hiše in njegov sin Jotám je bil nad kraljevo hišo, sodeč ljudstvu dežele.

²² Torej preostala izmed Uzíjahovih dejanj, prva in zadnja, je zapisal prerok Izaija, Amócov sin. ²³ Tako je Uzíjah zaspal s svojimi očeti in z njegovimi očeti so ga pokopali na pogrebnem polju, ki je pripadalo kraljem, kajti rekli so: »On je gobavec.« Namesto njega je zakraljeval njegov sin Jotám.

2 Krn, 27. poglavje

¹ Jotám1[2 Kr 15,32] je bil star petindvajset let,a[Leta 758 pr. Kr.] ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval šestnajst let. Ime njegove matere je bilo Jerúša, Cadókova hči. ² Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, glede na vse to, kar je delal njegov oče Uzíjah. Vendar ni vstopil v Gospodov tempelj. Ljudstvo pa je še počelo izprijeno. ³ Zgradil je visoka velika vrata Gospodove hiše in na obzidju Ofeleb[Ofele: ali, stolpa.] je mnogo gradil. ⁴ Poleg tega je zgradil mesta v Judovih gorah in v gozdovih je zgradil gradove in stolpe.

⁵ Boril se je tudi s kraljem Amóncev in prevladal zoper njih. Amónovi otroci so mu isto leto dali sto talentov srebra, sto tisoč mer pšenice in deset tisoč [mer] ječmena. Tolikoc[Toliko: hebr. To.] so mu Amónovi otroci plačali tako drugo leto kakor tretje leto. ⁶ Tako je Jotám postal mogočen, ker je pripravild[pripravil: ali, osnoval.] svoje poti pred Gospodom, svojim Bogom.

⁷ Torej preostala izmed Jotámovih dejanj in vse njegove vojne in njegove poti, glej, zapisane so v knjigi Izraelovih in Judovih kraljev. ⁸ Star je bil petindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval šestnajst let.

⁹ Jotám je zaspale[Okoli leta 742 pr. Kr.] s svojimi očeti in pokopali so ga v Davidovem mestu in namesto njega je zakraljeval njegov sin Aház.

2 Krn, 28. poglavje

¹ Aház1[2 Kr 16,2] je bil star dvajset let,a[Leta 741 pr. Kr.] ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval šestnajst let, toda ni delal tega, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, kakor njegov oče David. ² Kajti hodil je po poteh Izraelovih kraljev in prav tako je naredil ulite podobe za Báale. ³ Poleg tega je zažigalb[zažigal…: ali, daroval žrtvovanje.] kadilo v dolini Hinómovega sina in svoje2[3 Mz 18,21] otroke sežigal v ognju, po ogabnostih poganov, ki jih je Gospod pregnal pred Izraelovimi otroki. ⁴ Tudi daroval je in zažigal kadilo na visokih krajih, na hribih in pod vsakim zelenim drevesom. ⁵ Zatoc[Okoli leta 741 pr. Kr.] ga je Gospod, njegov Bog, izročil v roko sirskega kralja in udarili so ga in izmed njih odvedli veliko množico ujetnikov in jih privedli v Damask.d[Damask: Heb. Darmesek.] Izročen je bil tudi v roko Izraelovega kralja, ki ga je udaril z velikim pokolom.

⁶ Kajti Remaljájev sin Pékah jih je v Judu v enem dnevu ubil sto dvajset tisoč, ki so bili vsi hrabrie[hrabri…: hebr. sinovi hrabrosti.] možje, ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov. ⁷ Zihrí, mogočen mož iz Efrájima, je usmrtil kraljevega sina Maasejája, voditelja hiše Azrikáma in Elkanája, ki je bil polegf[poleg…: hebr. drugi za kraljem.] kralja. ⁸ Izraelovi otroci so odvedli ujetnike izmed njihovih bratov, dvesto tisoč žensk, sinov in hčerá ter od njih odvzeli tudi mnogo plena in plen prinesli v Samarijo. ⁹ Toda tam je bil Gospodov prerok, katerega ime je bilo Odéd in ta je šel ven pred vojsko, ki je prišla do Samarije ter jim rekel: »Glejte, ker je bil Gospod, Bog vaših očetov, besen na Juda, jih je izročil v vašo roko in vi ste jih umorili v besnenju, ki sega do nebes. ¹⁰ In sedaj ste se namenili, da obdržite Judove in jeruzalemske otroke, podrejene sebi za sužnje in sužnjice. Toda ali niso z vami, celo z vami, grehi zoper Gospoda, vašega Boga? ¹¹ Sedaj me torej poslušajte in ponovno osvobodite ujetnike, ki ste jih zajeli izmed svojih bratov, kajti nad vami je ogorčen Gospodov bes. ¹² Potem so nekateri izmed poglavarjev Efrájimovih otrók, Johanánov sin Azarjá, Mešilemótov sin Berehjá, Šalúmov sin Hizkijá in Hadlájev sin Amasá vstali zoper tiste, ki so prišli iz vojne ¹³ ter jim rekli: »Ujetnikov ne boste privedli sèm, kajti kakor smo že grešili zoper Gospoda, ste se vi namenili, da dodate še več k našim grehom in k našemu prestopku, kajti naš prestopek je velik in zoper Izraela je ogorčen bes. ¹⁴ Tako so oboroženi možje pustili ujetnike in plen pred princi in pred vso skupnostjo. ¹⁵ Možje, ki so bili določeni po imenu, so vstali, vzeli ujetnike in s plenom oblekli vse, ki so bili med njimi nagi, jih odeli, obuli, jim dali jesti in piti ter jih mazilili in vse slabotne med njimi odvedli na oslih ter jih privedli do Jêrihe, mesta3[5 Mz 34,3] palmovih dreves, do njihovih bratov. Potem so se vrnili v Samarijo.

¹⁶ Ob tistem časug[Okoli leta 741 pr. Kr.] je kralj Aház poslal k asirskim kraljem, da mu pomagajo. ¹⁷ Kajti Edómci so ponovno prišli in udarili Juda in odvedli ujetnike.h[ujetnike: hebr. ujetništvo.] ¹⁸ Filistejci so vdrli tudi v mesta spodnje dežele in jug Juda in zavzeli Bet Šemeš, Ajalón, Gederót, Sohó in njegove vasi, Timno z njenimi vasmi, tudi Gimzó in njegove vasi in tam prebivali. ¹⁹ Kajti Gospod je ponižal Juda zaradi Izraelovega kralja Aháza, kajti ta je slekel Juda in se hudo pregrešil zoper Gospoda. ²⁰ Ki[Leta 740 pr. Kr.] njemu je prišel asirski kralj Tiglát Pilnéser in ga stiskal, toda ni ga okrepil. ²¹ Kajti Aház je odvzel delež iz Gospodove hiše in iz kraljeve hiše in od princev in to dal asirskemu kralju, toda ta mu ni pomagal.

²² V času svoje stiske je še bolj grešil zoper Gospoda. To je ta kralj Aház. ²³ Kajti žrtvoval je bogovom Damaska,j[Damaska: hebr. Darmeseka.] ki so ga udarili in rekel: »Ker so jim pomagali bogovi sirskih kraljev, zato bom žrtvoval njim, da bi mi lahko pomagali.« Toda oni so bili propad njemu in vsemu Izraelu. ²⁴ Aház je zbral skupaj posode iz Božje hiše, razbil na koščke posode iz Božje hiše in zaprl vrata Gospodove hiše ter si naredil oltarje na vsakem jeruzalemskem vogalu. ²⁵ V vsakem posameznem Judovem mestu je postavil visoke kraje, da zažigajok[zažigajo: ali, darujejo.] kadilo drugim bogovom in do jeze dražijo Gospoda, Boga svojih očetov.

²⁶ Torej ostala njegova dela in vse njegove poti, prve in zadnje, glej, zapisane so v knjigi Judovih in Izraelovih kraljev. ²⁷ Aház je zaspall[Leta 726 pr. Kr.] s svojimi očeti in pokopali so ga v mestu, torej v Jeruzalemu. Toda niso ga prenesli v grobove Izraelovih kraljev. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Ezekíja.

2 Krn, 29. poglavje

¹ Ezekíja je začel1[2 Kr 18,1] vladati,a[Leta 726 pr. Kr.] ko je bil star petindvajset let in v Jeruzalemu je vladal devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Abíja, Zeharjájeva hči. ² Delal je, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, glede na vse to, kar je storil njegov oče David.

³ V prvemb[Leta 726 pr. Kr.] letu svojega vladanja, v prvem mesecu, je odprl vrata Gospodove hiše in jih popravil. ⁴ Pripeljal je duhovnike in Lévijevce ter jih skupaj zbral na vzhodnem trgu ⁵ ter jim rekel: »Poslušajte me, vi Lévijevci, sedaj se posvetite in posvetite hišo Gospoda, Boga svojih očetov in odnesite umazanost iz svetega kraja. ⁶ Kajti naši očetje so grešili in naredili to, kar je bilo zlo v očeh Gospoda, našega Boga, ga zapustili in svoje obraze obrnili proč od Gospodovega prebivališča in obrnilic[obrnili…: hebr. dali vrat.] svoje hrbte. ⁷ Prav tako so zaprli vrata preddverja in ugasili svetilke in niso zažigali kadila niti darovali žgalnih daritev Izraelovemu Bogu na svétem kraju. ⁸ Zato je bil Gospodov bes nad Judom in Jeruzalemom in izročil jih je v težavo,d[težavo: hebr. razburjenje, vstaja, upor.] osuplost in posmeh, kakor vidite s svojimi očmi. ⁹ Kajti, glejte, naši očetje so padli pod mečem, naši sinovi, naše hčere in naše žene so zaradi tega v ujetništvu. ¹⁰ Sedaj je na mojem srcu, da sklenem zavezo z Gospodom, Izraelovim Bogom, da se njegov kruti bes lahko odvrne od nas. ¹¹ Moji sinovi, ne bodite sedaj nemarni,e[nemarni: ali, zavedeni.] kajti Gospod vas je izbral,2[4 Mz 8,14; 4 Mz 18,2; 4 Mz 18,6] da stojite pred njim, da mu služite in da bi mu služili in zažigalif[zažigali…: ali, darovali žrtev.] kadilo.

¹² Potem so vstali Lévijevci: Amasájev sin Mahat in Azarjájev sin Joél izmed sinov Kehátovcev; izmed Meraríjevih sinov Abdíjev sin Kiš in Jehalelélov sin Azarjá; izmed Geršóncev Zimájev sin Joáh in Joáhov sin Éden; ¹³ izmed Elicafánovih sinov Šimríj in Jeiél; izmed Asáfovih sinov Zeharjá in Matanjá; ¹⁴ izmed Hemánovih sinov Jehiél in Šimí in izmed Jedutúnovih sinov Šemajája in Uziél. ¹⁵ Zbrali so svoje brate, se posvetili in prišli glede na kraljevo zapoved, po Gospodovihg[Gospodovih…: ali, Gospodovem poslu.] besedah, da očistijo Gospodovo hišo. ¹⁶ Duhovniki so odšli v notranji del Gospodove hiše, da jo očistijo in ven prinesejo vso nečistost, ki jo najdejo v Gospodovem templju, na dvoru Gospodove hiše. In Lévijevci so to vzeli, da to odnesejo ven, v potok Kidron. ¹⁷ Torej posvečevati so začeli na prvi dan prvega mesecah[Leta 726 pr. Kr.] in na osmi dan meseca so prišli do Gospodovega preddverja. Tako so v osmih dneh posvetili Gospodovo hišo in na šestnajsti dan prvega meseca so dokončali. ¹⁸ Potem so odšli h kralju Ezekíju in rekli: »Očistili smo vso Gospodovo hišo in oltar žgalne daritve, z vsemi njegovimi posodami in mizo hlebov navzočnosti, z vsemi njenimi posodami. ¹⁹ Poleg tega smo pripravili in posvetili vse posode, ki jih je kralj Aház ob svojem kraljevanju v svojem prestopku zavrgel. Glej, pred Gospodovim oltarjem so.

²⁰ Potem se je kralj Ezekíja zgodaj dvignil in zbral voditelje mesta ter odšel gor h Gospodovi hiši. ²¹ Privedli so sedem bikcev, sedem ovnov, sedem jagnjet in sedem kozlov za daritev za greh3[3 Mz 4,14] za kraljestvo, za svetišče in za Juda. Duhovnikom, Aronovim sinovom, je zapovedal, da jih darujejo na Gospodovem oltarju. ²² Tako so zaklali bikce in duhovniki so prestregli kri in jo poškropili4[3 Mz 8,14-15; Heb 9,21-22] na oltar. Tudi ko so zaklali ovne, so na oltar poškropili kri. Zaklali so tudi jagnjeta in na oltar poškropili kri. ²³ Pred kralja in skupnost so privedlii[privedli…: hebr. v bližino privedli.] kozle za daritev za greh in ti so svoje roke5[3 Mz 4,15] položili nanje. ²⁴ Duhovniki so jih zaklali in naredili pobotanje z njihovo krvjo na oltarju, da opravijo odkupitev za ves Izrael, kajti kralj je zapovedal, da naj bo za ves Izrael narejena žgalna daritev in daritev za greh. ²⁵ 6[1 Krn 16,4; 1 Krn 25,6] V Gospodovi hiši je postavil Lévijevce s cimbalami, plunkami in harfami, glede na Davidovo zapoved in [glede na zapoved] Gada, kraljevega vidca in preroka Natána, kajti taka je bila Gospodovaj[Gospodova…: hebr. zapoved po Gospodovi roki, po.] zapoved po njegovihk[njegovih…: hebr. roki prerokov.] prerokih. ²⁶ Lévijevci so stali z Davidovimi glasbili in duhovniki s trobentami. ²⁷ Ezekíja je zapovedal, da na oltarju darujejo žgalno daritev. Kol[Ko: hebr. V času, ko.] se je žgalna daritev začela, se je začela tudi Gospodova pesem s trobentami in z glasbili,m[glasbili: hebr. ročaji glasbil.] ki jih je določil Izraelov kralj David. ²⁸ Vsa skupnost je oboževala in pevcin[pevci…: hebr. pesem je pela.] so peli in trobentači so trobili. In vse to se je nadaljevalo, dokler ni bila dokončana žgalna daritev. ²⁹ Ko so prenehali z daritvijo, so se kralj in vsi tisti, ki so bilio[bili…: hebr. se našli z njim.] prisotni z njim, priklonili in oboževali. ³⁰ Poleg tega so kralj Ezekíja in princi zapovedali Lévijevcem, da prepevajo hvalo Gospodu z besedami Davida in vidca Asáfa. In z veseljem so peli hvalnice, sklonili svoje glave in oboževali. ³¹ Potem je Ezekíja odgovoril in rekel: »Sedaj ste se uméstilip[uméstili…: ali, napolnili svojo roko.] Gospodu, pridite bliže in prinesite klavne daritve in zahvalne daritve v Gospodovo hišo.« In skupnost je prinesla klavne daritve in zahvalne daritve in toliko, kot jih je bilo voljnega srca, žgalne daritve. ³² Število žgalnih daritev, ki jih je prinesla skupnost, je bilo sedemdeset bikcev, sto ovnov in dvesto jagnjet. Vsi ti so bili za žgalno daritev Gospodu. ³³ Posvečenih stvari je bilo šeststo volov in tri tisoč ovc. ³⁴ Toda duhovnikov je bilo premalo, tako da niso mogli odreti vseh žgalnih daritev, zato so jimq[jim…: hebr. jih okrepili.] pomagali njihovi bratje Lévijevci, dokler ni bilo delo končano in dokler se niso posvetili drugi duhovniki, kajti Lévijevci so bili bolj iskreni v srcu, da se posvetijo, kakor duhovniki. ³⁵ Tudi žgalnih daritev je bilo v obilju, s tolščo mirovnih daritev in pitnih daritev za vsako žgalno daritev. Tako je bila služba Gospodove hiše urejena. ³⁶ Ezekíja se je veselil in vse ljudstvo, da je Bog pripravil ljudstvo, kajti stvar je bila storjena nenadoma.

2 Krn, 30. poglavje

¹ Ezekíja je poslal k vsemu Izraelu in Judu in napisal tudi pisma Efrájimu in Manáseju, da naj pridejo h Gospodovi hiši v Jeruzalemu, da praznujejo Pasho Gospodu, Izraelovemu Bogu. ² Kajti kralj je sprejel nasvet in njegovi princi in vsa skupnost v Jeruzalemu, da v drugem mesecu1[4 Mz 9,10-11] praznujejo Pasho. ³ Kajti niso je mogli imeti ob tistem času, ker se duhovniki niso zadosti posvetili niti se ljudstvo ni zbralo skupaj k Jeruzalemu. ⁴ Stvar je ugajalaa[ugajala…: hebr. bila pravilna v kraljevih očeh.] kralju in vsej skupnosti. ⁵ Tako so potrdili odlok, da ga razglasijo po vsem Izraelu, od Beeršébe, celo do Dana, da bi prišli praznovat Pasho Gospodu, Izraelovemu Bogu, v Jeruzalemu, kajti že dolgo časa tega niso storili na takšen način, kot je bilo to napisano. ⁶ Tako so tekači odšli s pismi kralja in njegovih princev po vsem Izraelu in Judu in glede na kraljevo zapoved, rekoč: »Vi, Izraelovi otroci, se ponovno obrnite h Gospodu, Bogu Abrahama, Izaka in Izraela in on se bo obrnil k preostanku izmed vas, ki ste pobegnili izb[iz…: hebr. pred roko.] roke asirskih kraljev. ⁷ Vi pa ne bodite podobni svojim očetom in svojim bratom, ki so grešili zoper Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je zato izročil v opustošenje, kakor vidite. ⁸ Torej ne boditec[bodite…: hebr. otrdite svojih vratov.] trdovratni, kakor so bili vaši očetje, temveč sed[se…: hebr. dajte roko.] uklonite Gospodu in vstopite v njegovo svetišče, ki ga je posvetil na veke, in služite Gospodu, svojemu Bogu, da se okrutnost njegovega besa lahko odvrne od vas. ⁹ Kajti če se ponovno obrnete h Gospodu, bodo vaši bratje in vaši otroci našli sočutje pred tistimi, ki jih vodijo ujete, tako da se bodo ponovno vrnili v to deželo, kajti Gospod, vaš Bog, je usmiljen in milostljiv2[2 Mz 34,6-7] in svojega obraza ne bo odvrnil od vas, če se vi vrnete k njemu. ¹⁰ Tako je pošta šla od mesta do mesta po vsej deželi, od Efrájima in Manáseja, celo do Zábulona, toda smejali so se jim do norčevanja in jih zasmehovali. ¹¹ Kljub temu so se številni izmed Aserja, Manáseja in Zábulona ponižali in prišli v Jeruzalem. ¹² Tudi v Judu je bila Božja roka, da jim da eno srce, da po Gospodovi besedi storijo zapoved kralja in princev.

¹³ V Jeruzalemu se je zbralo mnogo ljudstva, zelo velika skupnost, da bi v drugem mesecu praznovali praznik nekvašenega kruha. ¹⁴ Vzdignili so se in odnesli oltarje,3[2 Krn 28,24] ki so bili v Jeruzalemu in vse kadilne oltarje so odnesli proč in jih vrgli v potok Kidron.e[Kidron: hebr. mračen kraj.] ¹⁵ Potem so na štirinajsti dan drugega meseca zaklali Pasho. Duhovniki in Lévijevci so bili osramočeni in se posvetili in prinesli so žgalne daritve v Gospodovo hišo. ¹⁶ Stali so na svojem mestu,f[mestu: hebr. stojišču.] po njihovem običaju, glede na postavo Mojzesa, Božjega moža. Duhovniki so poškropili kri, ki so jo prejeli iz rok Lévijevcev. ¹⁷ Kajti v skupnosti so bili številni, ki niso bili posvečeni, zato so bili Lévijevci zadolženi za zakol Pashe za vsakogar, ki ni bil čist, da jih posvetijo Gospodu. ¹⁸ Kajti množica ljudstva, celó številni izmed Efrájima, Manáseja, Isahárja in Zábulona se niso očistili, vendar so jedli Pasho drugače, kot je bilo napisano. Toda Ezekíja je molil zanje, rekoč: »Dobri Gospod naj odpusti vsakomur, ¹⁹ ki pripravlja svoje srce, da išče Boga, Gospoda Boga svojih očetov, čeprav ni očiščen glede na očiščevanje svetišča.« ²⁰ Gospod je prisluhnil Ezekíju ter ozdravil ljudstvo.

²¹ Izraelovi otroci, ki so bili prisotnig[prisotni: hebr. najdeni.] v Jeruzalemu, so z velikim veseljem sedem dni imeli praznik nekvašenega kruha. Lévijevci in duhovniki so dan za dnem hvalili Gospoda, pojoč Gospodu z glasnimih[glasnimi…: hebr. glasbili moči.] glasbili. ²² Ezekíja je tolažilnoi[tolažilno…: hebr. govoril na srce vseh Lévijevcev.] govoril vsem Lévijevcem, ki so učili dobrega Gospodovega spoznanja. Jedli so vseh sedem prazničnih dni, žrtvovali mirovne daritve in delali priznanje Gospodu, Bogu svojih očetov. ²³ Celoten zbor se je posvetoval, da praznuje [še] drugih sedem dni. In z veseljem so praznovali [še] drugih sedem dni. ²⁴ Kajti Judov kralj Ezekíja je dalj[dal: hebr. vzdignil, ali, daroval.] skupnosti tisoč bikcev in sedem tisoč ovc, in princi so dalik[dali: hebr. vzdignili, ali, darovali.] skupnosti tisoč bikcev in deset tisoč ovc. In veliko število duhovnikov se je posvetilo. ²⁵ Vsa Judova skupnost, z duhovniki in Lévijevci in ves zbor, ki je prišel iz Izraela in tujci, ki so prišli iz Izraelove dežele in tisti, ki so prebivali v Judu, so se veselili. ²⁶ Tako je bila v Jeruzalemu velika radost, kajti od časa Salomona, Davidovega sina, Izraelovega kralja, ni bilo v Jeruzalemu ničesar podobnega.

²⁷ Potem so duhovniki, Lévijevci, vstali, blagoslovili ljudstvo in njihov glas je bil slišan in njihova molitev je prišla gor do njegovegal[njegovega…: hebr. prebivališča njegove svetosti.] svetega prebivališča, celó do nebes.

2 Krn, 31. poglavje

¹ Torej, ko je bilo vse to končano, je ves Izrael, ki je bil prisoten,a[prisoten…: hebr. najden.] odšel ven v Judova mesta in na koščke so razbili1[2 Kr 18,4] podobe,b[podobe: hebr. kipe.] posekali ašere, podrli visoke kraje in oltarje iz vsega Juda in Benjamina, tudi v Efrájimu in Manáseju, doklerc[dokler…: hebr. da so naredili konec njim vsem.] niso vseh uničili do konca. Potem so se vsi Izraelovi otroci vrnili, vsak mož k svoji posesti, v svoja mesta.

² Ezekíja je določil skupine duhovnikov in Lévijevce po njihovih skupinah, vsakega moža glede na njegovo službo, duhovnike in Lévijevce, da služijo za žgalne daritve in za mirovne daritve, da se zahvaljujejo in da hvalijo v velikih vratih Gospodovih šotorov. ³ Določil je tudi kraljev delež njegovega imetja za žgalne daritve, namreč za jutranje in večerne žgalne daritve, za šabatne žgalne daritve, za mlaje in za določene praznike, kakor je to zapisano v Gospodovi postavi.2[4 Mz 28,1] ⁴ Poleg tega je zapovedal ljudstvu, ki je prebivalo v Jeruzalemu, naj dajo delež duhovnikom in Lévijevcem, da bi bili lahko ohrabreni v Gospodovi postavi.

⁵ Takoj, ko je bilad[bila…: hebr. zapoved izbruhnila.] zapoved razglašena, so Izraelovi otroci v obilju prinašali prvih sadov od žita, vina, olja, medae[meda: ali, dateljnov.] in od vsega donosa iz polja. Desetino od vseh stvari so prinašali v obilju. ⁶ Glede otrók iz Izraela in Juda, ki so prebivali v Judovih mestih, so tudi oni privedli desetino od volov in ovc in desetino od svétih stvari,3[3 Mz 27,30; 5 Mz 14,28] ki so bile posvečene Gospodu, njihovemu Bogu in jih nalagalif[nalagali…: hebr. dali kupe, kupe.] po kupih. ⁷ V tretjem mesecu so začeli polagati temelj kupom in jih dokončali v sedmem mesecu. ⁸ Ko so Ezekíja in princi prišli in videli kupe, so blagoslovili Gospoda in njegovo ljudstvo Izrael. ⁹ Potem je Ezekíja z duhovniki in Lévijevci spraševal glede teh kupov. ¹⁰ Véliki duhovnik Azarjá iz Cadókove hiše mu je odgovoril in rekel: »Odkar je ljudstvo začelo prinašati daritve v Gospodovo hišo, smo imeli dovolj za jesti in obilje je preostalo, kajti Gospod je blagoslovil svoje ljudstvo in to, kar je ostalo, je ta velika zaloga.«

¹¹ Potem je Ezekíja zapovedal, da pripravijo sobeg[sobe: ali, skladišča.] v Gospodovi hiši in pripravili so jih ¹² in vanje so zvesto prinašali daritve, desetine in posvečene stvari, nad katerimi je bil poveljnik, Lévijevec Konanjá in njegov brat Šimí je bil naslednji. ¹³ Jehiél, Azazjá, Nahat, Asaél, Jerimót, Jozabád, Eliél, Jismahjá, Mahat in Benajá so bili nadzorniki podh[pod…: hebr. pri roki.] roko Konanjája in njegovega brata Šimíja na zapoved kralja Ezekíja in Azarjája, poveljnika Božje hiše. ¹⁴ Koré, sin Lévijevca Jimnáha, vratar proti vzhodu, je bil nad prostovoljnimi daritvami Bogu, da razdeljuje daritve Gospodu in najsvetejše stvari. ¹⁵ Polegi[Poleg…: hebr. Pri njegovi roki.] njega so bili Éden, Minjamín, Ješúa, Šemajá, Amarjá in Šehanjá v mestih duhovnikov, v svoji določenij[določeni: ali, zaupani.] službi, da dajo svojim bratom po skupinah, tako velikim kakor malim, ¹⁶ poleg njihovega rodovnika moških, starih od treh let in navzgor, celó vsak, kdor vstopa v Gospodovo hišo, njegov dnevni delež za njihovo službo po njihovih zadolžitvah, glede na njihove skupine. ¹⁷ Tako rodovnikom duhovnikov po hiši njihovih očetov kot Lévijevcem od dvajsetih let starosti in navzgor po njihovih zadolžitvah, po njihovih skupinah. ¹⁸ In rodovnikom vseh njihovih malčkov, njihovih žen, njihovih sinov in njihovih hčerá po vsej skupnosti, kajti v njihovi določenik[določeni: ali, zaupani.] službi so se posvetili v svetosti. ¹⁹ Tudi od sinov duhovnika Arona, ki so bili na poljih predmestij njihovih mest v vsakem posameznem mestu, možje, ki so bili določeni po imenu, da dajo deleže vsem moškim med duhovniki in vsem, ki so bili po rodovnikih prešteti med Lévijevci.

²⁰ Tako je storil Ezekíja po vsem Judu in delal to, kar je bilo dobro, pravilno in resnično pred Gospodom, svojim Bogom. ²¹ V vsakem delu, ki ga je začel v službi Božje hiše, v postavi in v zapovedih, da išče svojega Boga, je to počel z vsem svojim srcem in uspeval.

2 Krn, 32. poglavje

¹ Poa[Leta 711 pr. Kr.] teh1[2 Kr 18,13; Iz 36,1] stvareh in ustanovitvi tega je prišel asirski kralj Senaherib, vstopil v Juda, se utaboril zoper utrjena mesta in mislil, da jih osvojib[osvoji: hebr. zlomi.] zase. ² Ko je Ezekíja videl, da je Senaherib prišel in da sec[se…: hebr. je bil njegov obraz, da se vojskuje.] je namenil, da se bojuje zoper Jeruzalem, ³ se je posvetoval s svojimi princi in svojimi mogočnimi možmi, da zamaši vodne studence, ki so bili zunaj mesta, in ti so mu pomagali. ⁴ Tako je bilo tam skupaj zbranih veliko ljudi, ki so zamašili vse studence in potok, ki je tekeld[tekel: hebr. preplavljal.] čez sredo dežele, rekoč: »Zakaj bi prišli asirski kralji in našli mnogo vode?« ⁵ Prav tako se je okrepil in pozidal vse obzidje, ki je bil porušeno in ga dvignil k stolpom in drugi zid zunaj in popravil Miló v Davidovem mestu ter naredil puščice[puščic: ali, mečev, ali, orožij.] in ščitov v obilju. ⁶ Nad ljudstvom je postavil vojne poveljnike in jih zbral skupaj k sebi na trgu velikih vrat mesta in jimf[jim…: hebr. govoril njihovemu srcu.] tolažilno govoril, rekoč: ⁷ »Bodite močni in pogumni, ne bodite prestrašeni niti zaprepadeni zaradi asirskega kralja niti zaradi vse množice, ki je z njim, kajti z nami jih je več kakor z njim. ⁸ 2[Jer 17,5] Z njim je mesen laket, toda z nami je Gospod, naš Bog, da nam pomaga in da bori naše bitke.« In ljudstvo se je opiralog[opiralo…: hebr. naslonilo.] na besede Judovega kralja Ezekíja.

⁹ Za temh[Leta 710 pr. Kr.]3[2 Kr 18,17] je asirski kralj Senaherib poslal svoje služabnike v Jeruzalem, (toda on sam je oblegal Lahíš in vsai[vsa…: hebr. vse njegovo gospostvo.] njegova moč z njim) k Judovemu kralju Ezekíju in vsemu Judu, ki so bili v Jeruzalemu, rekoč: ¹⁰ »Tako govori asirski kralj Senaherib: ›Komu zaupate, da ostajate v obleganemj[obleganem: ali, oporišču v.] Jeruzalemu? ¹¹ Mar vas Ezekíja ne prepričuje, da bi se prepustili smrti zaradi lakote in žeje, rekoč: ›Gospod, naš Bog, nas bo osvobodil iz roke asirskega kralja?‹ ¹² Mar ni isti Ezekíja odstranil njegove visoke kraje in njegove oltarje ter zapovedal Judu in Jeruzalemu, rekoč: ›Oboževali boste pred enim oltarjem in na njem zažigali kadilo?‹ ¹³ Ne veste, kaj smo jaz in moji očetje storili vsem ljudstvom drugih dežel? Mar so bili bogovi narodov tistih dežel kakorkoli zmožni svoje dežele osvoboditi iz moje roke? ¹⁴ Kdo je bil tam med vsemi bogovi tistih narodov, ki so jih moji očetje popolnoma uničili, ki bi lahko osvobodil svoje ljudstvo iz moje roke, da bi vas bil vaš Bog zmožen osvoboditi iz moje roke? ¹⁵ Zdaj torej naj vas Ezekíja ne zavede niti pregovori o tej zadevi niti mu še ne verjemite, kajti noben bog iz kateregakoli naroda ali kraljestva ni bil zmožen osvoboditi svojega ljudstva iz moje roke in iz roke mojih očetov. Kako veliko manj vas bo vaš Bog osvobodil iz moje roke?« ¹⁶ Njegovi služabniki so še bolj govorili zoper Gospoda Boga in zoper njegovega služabnika Ezekíja. ¹⁷ Napisal je tudi pisma, da udriha po Gospodu, Izraelovemu Bogu in da govori zoper njega, rekoč: »Kakor bogovi narodov drugih dežel niso osvobodili svojih ljudstev iz moje roke, tako Ezekíjev Bog ne bo osvobodil svojega ljudstva iz moje roke.« ¹⁸ Potem so z močnim glasom zaklicali v Judovskem jeziku jeruzalemskemu ljudstvu, ki so bili na obzidju, da jih prestrašijo in da jih vznemirijo, da bi lahko zavzeli mesto. ¹⁹ Govorili so zoper jeruzalemskega Boga kakor zoper bogove ljudstev zemlje, ki so bili delo človeških rok. ²⁰ Zaradi tega razloga sta kralj Ezekíja in prerok Izaija, Amócov sin, molila in klicala k nebu.

²¹ Ink[Okoli leta 710 pr. Kr.]4[2 Kr 19,35-37] Gospod je poslal angela, ki je usmrtil vse močne junaške može ter voditelje in poveljnike v taboru asirskega kralja. Tako se je ta z osramočenim obrazom vrnil v svojo deželo. Ko pa je prišel v hišo svojega boga, sta gal[ga…: hebr. mu storila, da je padel pod mečem.] tam z mečem usmrtila tista [dva], ki sta prišla iz njegovih ledij. ²² Tako je Gospod rešil Ezekíja in prebivalce Jeruzalema iz roke asirskega kralja Senaheriba in iz roke vseh drugih ter jih usmerjal na vsaki strani. ²³ Mnogim[Leta 710 pr. Kr.] so Gospodu prinašali darove v Jeruzalem in darilan[darila: hebr. dragocene stvari.] Judovemu kralju Ezekíju, tako da je bil od takrat naprej poveličan v očeh vseh narodov.

²⁴ V tistih dneho[Leta 713 pr. Kr.]5[2 Kr 20,1; Iz 38,1] je bil Ezekíja na smrt bolan in molil h Gospodu in ta mu je spregovoril ter mup[mu…: ali, zanj storil čudež.] dal znamenje. ²⁵ Toda Ezekíja ni povrnil glede na korist, izkazano njemu, kajti njegovo srce je bilo povzdignjeno. Zato je bil bes nad njim, nad Judom in [nad] Jeruzalemom. ²⁶ Vendar se je Ezekíja ponižal zaradi ošabnostiq[ošabnosti: hebr. povzdigovanja.] svojega srca, tako on kakor prebivalci Jeruzalema, tako da v Ezekíjevih dneh Gospodov bes ni prišel nadnje.

²⁷ Ezekíja je imel silno veliko bogastev in časti. Naredil si je zakladnice za srebro, zlato, dragocene kamne, dišave, ščite in za vse vrste prijetnihr[prijetnih…: hebr. orodij želja.] dragocenosti; ²⁸ tudi skladišča za donos od žita, vina in olja in hleve za vse vrste živali in staje za trope. ²⁹ Poleg tega si je priskrbel mesta, posesti tropov in čred v obilju, kajti Bog mu je dal zelo veliko imetja. ³⁰ Ta isti Ezekíja je tudi ustavil gornji vodni tok Gihona in ga privedel naravnost dol k zahodni strani Davidovega mesta. Ezekíja je uspeval v vseh svojih delih.

³¹ Vendars[Leta 712 pr. Kr.] ga je v zadevi predstavnikovt[predstavnikov: hebr. tolmačev.] babilonskih princev, ki so poslali6[2 Kr 20,12; Iz 39,1] k njemu, da povprašajo o čudežu, ki je bil storjen v deželi, Bog zapustil, da ga preizkusi, da bi lahko spoznal vse, kar je bilo v njegovem srcu.

³² Torej preostala izmed Ezekíjevih dejanj in njegova dobrota,u[dobrota: hebr. prijaznosti.] glej, zapisana so v videnju preroka Amócovega sina Izaija ter v knjigi Judovih in Izraelovih kraljev. ³³ Ezekíja je zaspal s svojimi očeti in pokopali so ga v glavnemv[glavnem…: hebr. najvišjem.] izmed grobov Davidovih sinov. Ves Juda in prebivalci Jeruzalema so mu ob njegovi smrti izkazali čast. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Manáse.w[Leta 698 pr. Kr.]

2 Krn, 33. poglavje

¹ Manáse1[2 Kr 21,1] je bil star dvanajst let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval petinpetdeset let, ² toda počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, podobno ogabnostim poganov, ki jih2[5 Mz 18,9] je Gospod pregnal pred Izraelovimi otroki.

³ Kajti ponovnoa[ponovno…: hebr. vrnil se je in.] je zgradil visoke kraje, ki jih je njegov oče Ezekíja porušil,3[2 Kr 18,4] vzdignil Báalove oltarje, naredil ašere in oboževal vso vojsko neba ter jim služil. ⁴ Prav tako je zgradil oltarje v Gospodovi hiši, o kateri je Gospod rekel: »V4[5 Mz 12,11; 1 Kr 8,29; 1 Kr 9,3; 2 Krn 6,6; 2 Krn 7,16] Jeruzalemu bo moje ime na veke.« ⁵ Zgradil je oltarje za vso vojsko neba v dveh dvorih Gospodove hiše. ⁶ Svoje otroke je izročil, da gredo skozi ogenj v dolini sina Hinómovega. Obeleževal je tudi čase, uporabljal izrekanje urokov, uporabljal čarovništvo in postopal z osebnim duhom in s čarovniki. Storil je mnogo zla v Gospodovih očeh, da ga izziva do jeze. ⁷ Postavil je izrezljano podobo, malika, ki ga je naredil v Božji hiši, o kateri je Bog rekel Davidu in njegovemu sinu Salomonu: »V tej5[Ps 132,14] hiši, v Jeruzalemu, ki sem jo izbral pred vsemi Izraelovimi rodovi, bom svoje ime postavil na veke. ⁸ Niti ne bom več odstranil Izraelovega stopala6[2 Sam 7,10] iz dežele, ki sem jo določil za vaše očete, tako da bodo pazili, da storijo vse, kar sem jim zapovedal, glede na celotno postavo, zakone in odredbe po Mojzesovi roki. ⁹ Tako je Manáse storil Judu in prebivalcem Jeruzalema, da zaidejo in da počnejo huje kakor pogani, ki jih je Gospod uničil pred Izraelovimi otroki. ¹⁰ Gospod je spregovoril Manáseju in njegovemu ljudstvu, toda niso hoteli prisluhniti.

¹¹ Zatob[Leta 677 pr. Kr.] je Gospod nadnje privedel poveljnike vojske asirskegac[asirskega: hebr. ki so bili od kralja iz Asirije.] kralja, ki so Manáseja zajeli med trnjem in ga zvezali z okovid[okovi: ali, verigami.] ter ga odvedli v Babilon. ¹² Ko je bil v stiski, je iskal Gospoda, svojega Boga in se silno ponižal pred Bogom svojih očetov ¹³ in molil k njemu in izprošen je bil od njega in slišal je njegovo ponižno prošnjo in ga ponovno privedel k Jeruzalemu, v njegovo kraljestvo. Potem je Manáse spoznal, da je bil Gospod Bog. ¹⁴ Torej po tem je zgradil zid zunaj Davidovega mesta, na zahodni strani Gihona, v dolini, celo pri vhodu velikih ribjih vrat in obdal Ofele[Ofel: ali, stolp.] ter ga dvignil na zelo veliko višino in vojne poveljnike postavil v vsa utrjena Judova mesta. ¹⁵ Odstranil je tuje bogove in malika iz Gospodove hiše in vse oltarje, ki jih je zgradil na gori Gospodove hiše in v Jeruzalemu ter jih vrgel iz mesta. ¹⁶ Popravil je Gospodov oltar in na njem žrtvoval mirovne daritve in zahvalne daritve in Judu zapovedal, da služi Gospodu, Izraelovemu Bogu. ¹⁷ Kljub temu je ljudstvo še vedno darovalo na visokih krajih, vendar samo Gospodu, svojemu Bogu.

¹⁸ Torej preostala izmed Manásejevih dejanj, njegova molitev k njegovemu Bogu in besede vidcev, ki so mu govorili v imenu Gospoda, Izraelovega Boga, glej, ta so zapisana v knjigi Izraelovih kraljev. ¹⁹ Tudi njegova molitev in kako je bil Bog izprošen od njega, ves njegov greh, njegov prekršek in kraji, na katerih si je zgradil visoke kraje ter postavil ašere in rezane podobe, preden je bil ponižan. Glej, ta so zapisana med izreki vidcev.f[vidcev: ali, hebr. Hosai; prerok.]

²⁰ Tako je Manáse zaspal s svojimi očeti in pokopali so ga v njegovi hiši. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Amón.

²¹ 7[2 Kr 21,19-25] Amón je bil star dvaindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval dve leti. ²² Toda počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, kakor je počel njegov oče Manáse, kajti Amón je žrtvoval vsem izrezljanim podobam, ki jih je naredil njegov oče Manáse in jim služil. ²³ Ni se ponižal pred Gospodom, kakor se je ponižal njegov oče Manáse, temveč je Amón boljg[bolj…: hebr. pomnožil prestopek.] in bolj grešil. ²⁴ In njegovi služabniki so se zarotili zoper njega in ga usmrtili v njegovi hiši.

²⁵ Todah[Leta 641 pr. Kr.] ljudstvo dežele je usmrtilo vse tiste, ki so se zarotili zoper kralja Amóna in ljudstvo dežele je postavilo njegovega sina Jošíja za kralja namesto njega.

2 Krn, 34. poglavje

¹ Jošíja1[2 Kr 22,1] je bil star osem let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enaintrideset let. ² Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh in hodil po poteh svojega očeta Davida in se ni nagnil niti k desni roki niti k levi.

³ Kajti v osmema[Leta 643 pr. Kr.] letu svojega kraljevanja, ko je bil še mlad, je začel iskati Boga svojega očeta Davida in v dvanajstem letub[Leta 630 pr. Kr.] je začel čistiti2[1 Kr 13,2] Juda in Jeruzalem pred visokimi kraji, ašerami, izrezljanimi podobami in ulitimi podobami. ⁴ 3[3 Mz 26,30] V njegovi prisotnosti so porušili Báalove oltarje in podobe,c[podobe: ali, sončne podobe.] ki so bile visoko nad njimi, je posekal. Ašere, izrezljane podobe in ulite podobe je zdrobil na koščke in iz njih naredil prah in ga raztresel po grobovihd[grobovih: hebr. obličju grobov.] tistih, ki so jim žrtvovali. ⁵ Kosti duhovnikov je sežgal na njihovih oltarjih ter očistil Juda in Jeruzalem. ⁶ Tako je storil v mestih Manáseja, Efrájima in Simeona, celo do Neftálija, z njihovimi motikamie[motikami: ali, macolami.] naokoli. ⁷ Ko je porušil oltarje in ašere in je rezane podobe poteptalf[poteptal: hebr. spremenil.] v prah in posekal vse malike po vsej izraelski deželi, se je vrnil v Jeruzalem.

⁸ Torej v osemnajstemg[Leta 624 pr. Kr.] letu njegovega kraljevanja, ko je očistil deželo in hišo, je poslal Acaljájevega sina Šafána, voditelja mesta Maasejája in Joaházovega sina letopisca Joáha, da popravi hišo Gospoda, svojega Boga. ⁹ Ko so prišli k vélikemu duhovniku Hilkijáju so izročili denar, ki je bil prinesen v Božjo hišo, ki so ga zbrali Lévijevci, ki so varovali vrata, iz roke Manáseja, Efrájima in vsega Izraelovega preostanka in od vsega Juda in Benjamina in se vrnili v Jeruzalem. ¹⁰ Položili so ga v roko delavcev, ki so imeli nadzor nad Gospodovo hišo in ga izročili delavcem, ki so delali v Gospodovi hiši, da hišo popravijo in izboljšajo. ¹¹ Izročila sta ga celo rokodelcem in graditeljem, da kupijo klesan kamen, les za vezi in da tlakujejoh[tlakujejo…: ali, naredijo ostrešja hiš.] hiše, ki so jih Judovi kralji uničili. ¹² Možje so zvesto opravljali delo in njihovi nadzorniki so bili Jahat in Obadjá, Lévijevca izmed Meraríjevih sinov; Zeharjá in Mešulám izmed Kehátovih sinov, da bi ga nadzirali in drugi izmed Lévijevcev, vsi, ki so vešči glasbenih instrumentov. ¹³ Bili so tudi nad nosilci bremen in bili so nadzorniki vseh teh, ki so na kakršenkoli način opravljali delo. Izmed Lévijevcev so bili pisarji, častniki in vratarji.

¹⁴ Ko so jemali ven denar, ki je bil prinesen v Gospodovo hišo, je duhovnik Hilkijá našel4[2 Kr 22,8] knjigo Gospodove postave, ki je bila dana po Mojzesu.i[Mojzesu: hebr. Mojzesovi roki.] ¹⁵ Hilkijá je odgovoril in pisarju Šafánu rekel: »V Gospodovi hiši sem našel knjigo postave.« In Hilkijá je knjigo izročil Šafánu. ¹⁶ Šafán je knjigo odnesel h kralju in [poleg tega] kralju prinesel besedo, rekoč: »Vse, kar je bilo poverjeno tvojimj[tvojim…: hebr. roki tvojih služabnikov.] služabnikom, so to storili.« ¹⁷ Skupaj so zbralik[zbrali: ali, izlili, ali, stopili.] denar, ki je bil najden v Gospodovi hiši ter ga izročili v roko nadzornikov in v roko delavcev. ¹⁸ Potem je pisar Šafán povedal kralju, rekoč: »Duhovnik Hilkijá mi je izročil knjigo.« In Šafán jol[jo…: hebr. je v njej.] je bral pred kraljem. ¹⁹ Zgodilo se je, ko je kralj slišal besede postave, da je pretrgal svoja oblačila. ²⁰ Kralj je ukazal Hilkijáju, Šafánovemu sinu Ahikámu, Mihajájevemu sinu Abdónu,m[Abdónu: ali, Ahbórju.]5[2 Kr 22,12] pisarju Šafánu in kraljevemu služabniku Asajáju, rekoč: ²¹ »Pojdite, vprašajte Gospoda zame in za tiste, ki so preostali v Izraelu in Judu, glede besed knjige, ki se je našla, kajti velik je Gospodov bes, ki je izlit na nas, ker se naši očetje niso držali Gospodove besede, da bi delali po vsem, kar je napisano v tej knjigi.« ²² Hilkijá in tisti, ki jih je kralj določil, so odšli k prerokinji Huldi, ženi Šalúma, Tikvájevega sina, Hasrájevegan[Hasrájevega: tudi imenovanega, Harhásovega.]6[2 Kr 22,14] sina, varuha garderobeo[garderobe: ali, oblek.] (torej prebivala je v Jeruzalemu, v drugem okraju)p[v drugem okraju: ali, v šoli, ali, v drugem delu.] in ji prav tako govorili.

²³ Odgovorila jim je: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Povejte človeku, ki vas je poslal k meni: ²⁴ ›Tako govori Gospod: ›Glejte, zlo bom privedel nad ta kraj in nad njegove prebivalce, celó vsa prekletstva, ki so zapisana v knjigi, ki so jo brali pred Judovim kraljem, ²⁵ ker so me zapustili in zažigali kadilo drugim bogovom, da bi me lahko dražili do jeze z vsemi deli svojih rok, zato bo moj bes izlit na ta kraj in ne bo pogašen. ²⁶ Kar se tiče Judovega kralja, ki vas je poslal, da poizveste od Gospoda, mu boste rekli takole: ›Tako govori Gospod, Izraelov Bog, glede besed, ki si jih slišal: ²⁷ ›Ker je bilo tvoje srce nežno in si se ponižal pred Bogom, ko si slišal njegove besede zoper to mesto in zoper njegove prebivalce in se ponižuješ pred menoj in si pretrgal svoja oblačila in jokal pred menoj; celo tudi jaz sem te slišal,‹ govori Gospod. ²⁸ ›Glej, zbral te bom k tvojim očetom in v miru boš zbran k svojemu grobu niti tvoje oči ne bodo videle vsega zla, ki ga bom privedel nad ta kraj in nad prebivalce istega.‹« Tako so kralju ponovno prinesli besedo.

²⁹ 7[2 Kr 23,1] Potem je kralj poslal in zbral skupaj vse starešine iz Juda in Jeruzalema. ³⁰ Kraj je odšel gor v Gospodovo hišo in vsi Judovi možje, prebivalci Jeruzalema, duhovniki, Lévijevci in vse ljudstvo, velikiq[veliki…: hebr. od velikih do majhnih.] in mali, in na njihova ušesa je bral vse besede knjige zaveze, ki se je našla v Gospodovi hiši. ³¹ Kralj je stal na svojem mestu in sklenil zavezo pred Gospodom, da hodi za Gospodom in da se drži njegovih zapovedi, njegovih pričevanj in njegovih zapovedi z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, da izpolni besede zaveze, ki so zapisane v tej knjigi. ³² Vsem, ki so bilir[bili…: hebr. se našli.] prisotni v Jeruzalemu in Benjaminu, je velel, da pristopijo k temu. Prebivalci Jeruzalema so storili glede na zavezo Boga, Boga svojih očetov. ³³ Jošíja je odvzel vse ogabnosti iz vseh dežel, ki so pripadale Izraelovim otrokom in pripravil vse, ki so bilis[bili…: hebr. se našli.] prisotni v Izraelu, da služijo, torej da služijo Gospodu, svojemu Bogu. In vse svoje dni se niso odvrnili odt[od: hebr. izza.] sledenja Gospodu, Bogu svojih očetov.

2 Krn, 35. poglavje

¹ Polega[Okoli leta 623 pr. Kr.] tega je Jošíja1[2 Kr 23,21-22] praznoval Pasho Gospodu v Jeruzalemu. Na štirinajsti dan prvega meseca so zaklali Pasho.b[Glej opombo 2 Mz 12,6.]2[[2 Mz 12,6]] ² Postavil je duhovnike po njihovih zadolžitvah in jih ohrabril, da služijo v Gospodovi hiši. ³ Lévijevcem, ki so učili ves Izrael, ki so bili svéti Gospodu, je rekel: »Svéto skrinjo postavite v hišo, ki jo je zgradil Salomon, Davidov sin, Izraelov kralj. Ta naj ne bo breme na vaših ramah. Služite torej Gospodu, svojemu Bogu in njegovemu ljudstvu Izraelu ⁴ in pripravite se po hišah svojih očetov, po svojih skupinah glede na pisanje3[1 Krn 9,10-34; 1 Krn 23,1-26] Izraelovega kralja Davida in glede na pisanje4[2 Krn 8,14] njegovega sina Salomona. ⁵ Stojte na svétem kraju, glede na razdelitve družinc[družin: hebr. hiš.] očetov, vaših bratov [od] ljudstva,d[ljudstva: hebr. sinov ljudstva.] in glede na razdelitev družin Lévijevcev. ⁶ Tako zakoljite Pasho, se posvetite in pripravite svoje brate, da bodo lahko storili glede na Gospodovo besedo, po Mojzesovi roki. ⁷ Jošíja je dale[dal: hebr. daroval.] ljudstvu od tropa jagnjeta in kozličke, za vse Pashalne daritve, za vse, ki so bili prisotni, do številke trideset tisoč in tri tisoč bikcev. To je bilo od kraljevega imetja. ⁸ Njegovi princi so voljnof[voljno: hebr. darovali itd.] dali ljudstvu, duhovnikom in Lévijevcem. Hilkijá, Zeharjá in Jehiél, voditelji Božje hiše, so dali duhovnikom za Pashalne daritve dva tisoč in šeststo [glav] majhne živine in tristo volov. ⁹ Tudi Konanjá, Šemajá in Netanél, njegovi bratje in Hašabjá, Jeiél in Jozabád, vodje Lévijevcev, so dalig[dali: hebr. darovali.] Lévijevcem za Pashalne daritve pet tisoč [glav] majhne živine in petsto volov. ¹⁰ Tako je bila služba pripravljena in duhovniki so stali na svojem kraju in Lévijevci po svojih skupinah, glede na kraljevo zapoved. ¹¹ Zaklali so Pasho in duhovniki so poškropili kri iz njihovih rok, Lévijevci pa so jih odrli.5[2 Krn 29,34] ¹² Odstranili so žgalne daritve, da bi jih lahko dali glede na oddelke družin ljudstva, da darujejo Gospodu, kakor je to zapisano v Mojzesovi knjigi. In tako so storili z voli. ¹³ Pashalno jagnje so pekli6[2 Mz 12,8-9] z ognjem, glede na odredbo. Toda ostale svéte daritve so kuhali v loncih, v kotlih in v ponvah in jih nagloh[naglo…: hebr. naglo primorali, da stečejo med ljudstvo.] razdelili med vse ljudstvo. ¹⁴ Potem so pripravili zase in za duhovnike, ker so bili duhovniki, Aronovi sinovi, zaposleni pri darovanju žgalnih daritev in tolšče do noči, zato so Lévijevci pripravili zase in za duhovnike, Aronove sinove. ¹⁵ Pevci, Asáfovi sinovi, so bili na svojem mestu,i[mestu: hebr. položaju.] glede na zapoved7[1 Krn 25,1] Davida, Asáfa, Hemána in kraljevega vidca Jedutúna. Vratarji8[1 Krn 9,17; 1 Krn 16,41-42] so čakali pri vsakih velikih vratih. Niso mogli oditi od svoje službe, kajti njihovi bratje Lévijevci so pripravljali zanje. ¹⁶ Tako je bila vsa Gospodova služba pripravljena isti dan, da praznujejo Pasho in da darujejo žgalne daritve na Gospodovem oltarju, glede na zapoved kralja Jošíja. ¹⁷ Izraelovi otroci, ki so bili prisotni,j[prisotni: hebr. najdeni.] so ob tistem času sedem dni praznovali Pasho in praznik nekvašenega kruha. ¹⁸ Nobene Pashe ni bilo podobne tej, ki so jo praznovali v Izraelu, od dni preroka Samuela niti niso vsi Izraelovi kralji praznovali takšne Pashe, kot so jo praznovali Jošíja, duhovniki, Lévijevci in ves Juda, Izrael in prebivalci Jeruzalema, ki so bili prisotni.k[prisotni: hebr. najdeni.] ¹⁹ V osemnajstem letu kraljevanja Jošíja so praznovali to Pasho.

²⁰ Po vsem tem,l[Leta 610 pr. Kr.]9[2 Kr 23,29] ko je Jošíja pripravil tempelj,m[tempelj: hebr. hišo.] je prišel gor iz Egipta kralj Nehu, da se bojuje zoper Kárkemiš pri Evfratu. Jošíja je odšel ven zoper njega. ²¹ Toda ta je k njemu poslal predstavnike, rekoč: »Kaj imam opraviti s teboj, Judov kralj? Danes nisem prišel zoper tebe, temveč zoper hišo, sn[s…: hebr. moje vojne.] katero imam vojno, kajti Bog mi je zapovedal, da pohitim. Zadrži se pred vmešavanjem z Bogom, ki je z menoj, da te on ne uniči.« ²² Kljub temu Jošíja svojega obraza ni hotel obrniti od njega, temveč se je preoblekel, da bi se lahko boril z njim in ni prisluhnil besedam Nehuja iz Božjih ust in je šel, da se bojuje v dolini Megído. ²³ Lokostrelci pa so zadeli kralja Jošíja in kralj je rekel svojim služabnikom: »Odpeljite me proč, kajti hudoo[hudo…: hebr. postal sem bolan.] sem ranjen. ²⁴ Njegovi služabniki so ga torej vzeli iz tega bojnega voza in ga položili na drug bojni voz, ki ga je imel. Privedli so ga v Jeruzalem in umrl je in bil pokopan vp[v…: ali, med grobovi.] enem izmed grobov svojih očetov. Ves Juda10[Zah 12,11] in Jeruzalem je žaloval za Jošíjem.

²⁵ Jeremija je žaloval za Jošíjem in vsi pevci in pevke so do tega dne v svojih žalostinkah govorili o Jošíju in jih naredili za odredbo v Izraelu. Glej, zapisane so v žalostinkah. ²⁶ Torej preostala izmed Jošíjevih dejanj in njegova dobrota,q[dobrota: hebr. prijaznost.] glede na to, kar je bilo napisano v Gospodovi postavi ²⁷ in njegova dejanja, prva in zadnja, glej, zapisana so v knjigi Izraelovih in Judovih kraljev.

2 Krn, 36. poglavje

¹ Potema[Leta 610 pr. Kr.] je ljudstvo1[2 Kr 23,30] dežele vzelo Jošíjevega sina Joaháza in ga v Jeruzalemu postavilo [za] kralja namesto njegovega očeta. ² Joaház je bil star triindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval tri mesece. ³ Egiptovski kralj ga je odstavilb[odstavil…: hebr. odstranil.] v Jeruzalemu in deželo obsodilc[obsodil: hebr. obdavčil.] na sto talentov srebra in talent zlata.

⁴ Egiptovski kralj je postavil njegovega brata Eljakíma [za] kralja nad Judom in Jeruzalemom ter njegovo ime spremenil v Jojakím. Neho je vzel njegovega brata Joaháza in ga odvedel v Egipt.

⁵ Jojakím je bil star petindvajset let,d[Leta 610 pr. Kr.] ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljevati enajst let. Počel je to, kar je bilo zlo v očeh Gospoda, njegovega Boga. ⁶ Zopere[Leta 607 pr. Kr.] njega je prišel gor babilonski kralj Nebukadnezar in ga zvezal v okove,f[okove: ali, verige.] da ga odvede v Babilon.g[Leta 606 pr. Kr.] ⁷ Nebukadnezarh[Leta 599 pr. Kr.]2[2 Kr 24,13; Dan 1,1-2] je v Babilon odnesel tudi posode Gospodove hiše in jih postavil v svoj tempelj v Babilonu. ⁸ Torej preostala izmed Jojakímovih dejanj in njegove ogabnosti, ki jih je storil in to, kar je bilo najdeno v njem, glej, ta so zapisana v knjigi Izraelovih in Judovih kraljev, in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jojahín.i[Jojahín: tudi imenovan, Jehoníja, ali, Konija.]3[1 Krn 3,16; Jer 22,24]

⁹ 4[2 Kr 24,8] Jojahín je bil star osem let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval tri mesece in deset dni. Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. ¹⁰ Koj[Ko…: hebr. Ob povratku leta.] je minilo leto,k[Leta 599 pr. Kr.] je kralj Nebukadnezar poslal in ga privedel v Babilon, s čudovitimil[čudovitimi…: hebr. posodami želja.] posodami Gospodove hiše in je njegovega brata Sedekíjam[Sedekíja: ali, Matanjája, brata njegovega očeta.]5[2 Kr 24,17; Jer 37,1] postavil [za] kralja nad Judom in Jeruzalemom.

¹¹ 6[Jer 52,1-11; 2 Kr 24,18] Sedekíja je bil star enaindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enajst let. ¹² Počel je to, kar je bilo zlo v očeh Gospoda, njegovega Boga in se ni ponižal pred prerokom Jeremijem, ki je govoril iz Gospodovih ust. ¹³ Uprln[Leta 593 pr. Kr.] se je tudi zoper kralja Nebukadnezarja, ki ga je pripravil, da priseže pri Bogu. Toda otrdil je svoj vrat in zakrknil svoje srce pred obrnitvijo h Gospodu, Izraelovemu Bogu.

¹⁴ Poleg tega so se vse vodje izmed duhovnikov in ljudstva zelo pregrešili za vsemi ogabnostmi poganov in oskrunili Gospodovo hišo, ki jo je posvetil v Jeruzalemu. ¹⁵ 7[Jer 25,3; Jer 35,15] Gospod, Bog njihovih očetov je pošiljal k njim po svojiho[svojih…: hebr. roki svojih poslancev.] poslancih, zgodajp[zgodaj: to je, nenehno in previdno.] vstajal in pošiljal, ker je imel sočutje do njegovega ljudstva in do njegovih prebivališč. ¹⁶ Toda zasmehovali so Božje poslance, prezirali njegove besede in zlorabljali njegove preroke, dokler ni zoper njegovo ljudstvo vstal Gospodov bes, dokler tam ni bilo zdravila.q[zdravila: hebr. ozdravljenja.] ¹⁷ Zator[Leta 590 pr. Kr.]8[2 Kr 25,1] je nadnje privedel kralja Kaldejcev, ki je njihove mladeniče usmrtil z mečem v hiši njihovega svetišča in ni imel sočutja nad mladeničem ali mladenko, starcem ali tistim, ki je sklonjen zaradi starosti; vse jih je izročil v njegovo roko. ¹⁸ Vse posode Božje hiše, velike in majhne, zaklade Gospodove hiše in kraljeve zaklade in [zaklade] njegovih princev; vse te je prinesel v Babilon. ¹⁹ Zažgalis[Leta 588 pr. Kr.] so Božjo hišo, porušili jeruzalemsko obzidje, vse palače požgali z ognjem in uničili vse njegove čudovite posode. ²⁰ Tiste,t[Tiste…: hebr. Preostanek od meča.] ki so pobegnili pred mečem, je odvedel v Babilon, kjer so bili služabniki njemu in njegovim sinovom do kraljevanja perzijskega kraljestva, ²¹ da izpolni Gospodovo besedo po Jeremijevih9[Jer 25,9; Jer 25,12; Jer 29,10] ustih, dokler se dežela ne naužije10[3 Mz 26,34-35; 3 Mz 26,43] svojih šabat, kajti dokler leži zapuščena, praznuje šabate, da izpolni sedemdeset let.

²² Torej v prvem letuu[Leta 536 pr. Kr.]11[Ezr 1,1] perzijskega kralja Kira, da bi se Gospodova beseda, govorjena po ustih Jeremija,12[Jer 25,12-13; Jer 29,10] lahko dovršila, je Gospod razvnel duha perzijskega kralja Kira, da je razglasil po vsem svojem kraljestvu in ga položil tudi v pisanje, rekoč: ²³ »Tako govori Kir, kralj Perzije: ›Vsa kraljestva zemlje je Gospod, Bog nebes, izročil meni in zadolžil me je, da mu zgradim hišo v Jeruzalemu, ki je v Judeji. Kdo je tukaj med vami izmed vsega njegovega ljudstva? Gospod, njegov Bog naj bo z njim in naj ta gre gor.‹«