Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Druga Samuelova knjiga (2 Sam)

2 Sam, 10. poglavje

¹ Potema[Okoli leta 1037 pr. Kr.] se je pripetilo, da je umrl kralj1[1 Krn 19,1] Amónovih otrók in namesto njega je zakraljeval njegov sin Hanún.b[Hanún: hebr. priljubljen.] ² Potem je David rekel: »Prijaznost bom izkazal Naháševemu sinu Hanúnu, kot je njegov oče izkazal prijaznost meni.« In David je poslal, da ga potolaži po roki svojih služabnikov, zaradi njegovega očeta. In Davidovi služabniki so prišli v deželo Amónovih otrók. ³ Princi Amónovih otrók pa so rekli svojemu gospodarju Hanúnu: »Misliš,c[Misliš…: hebr. Ali v tvojih očeh.] da David spoštuje tvojega očeta, da je k tebi poslal tolažnike? Ali ni David raje svojih služabnikov poslal k tebi, da bi preiskal mesto, vohunil in da ga zruši?« ⁴ Zato je Hanún vzel Davidove služabnike, jim pobril eno polovico njihovih brad in njihove obleke odrezal po sredi, celó do njihovih zadnjic in jih poslal proč. ⁵ Ko so to povedali Davidu, je poslal, da jih sreča, ker so bili možje silno osramočeni. Kralj je rekel: »Ostanite pri Jêrihi, dokler vam brade ne zrastejo in potem se vrnite.«

⁶ Ko so Amónovi otroci videli, da so se usmradili pred Davidom, so Amónovi otroci poslali in najeli Sirce iz Bet Rehóba, Sirce iz Cobe, dvajset tisoč pešcev in od kralja Maáhe tisoč mož in izd[iz: ali, može iz Toba, dvanajst.] Toba dvanajst tisoč mož. ⁷ Ko je David slišal o tem, je poslal Joába in vso vojsko mogočnih mož. ⁸ Amónovi otroci so prišli ven in se postrojili v bitko ob vhodu velikih vrat. Sirci iz Cobe, iz Rehóba, Toba in Maáhe pa so bili posebej na polju. ⁹ Ko je Joáb videl, da je bilo čelo bitke zoper njega spredaj in zadaj, je izbral izmed vseh izbranih Izraelovih mož in jih postrojil zoper Sirce. ¹⁰ Preostanek ljudstva pa je izročil v roko svojega brata Abišája, da bi jih lahko postrojil zoper Amónove otroke. ¹¹ Rekel je: »Če bodo Sirci zame premočni, potem boš ti pomagal meni, toda če bodo Amónovi otroci premočni zate, potem bom jaz prišel in ti pomagal. ¹² Bodi odločnega poguma in bodimo možje za naše ljudstvo in za mesta našega Boga, Gospod pa naj stori to, kar se mu zdi dobro.« ¹³ Joáb se je približal in ljudstvo, ki je bilo z njim, k bitki zoper Sirce in ti so pobegnili pred njim. ¹⁴ Ko so Amónovi otroci videli, da so Sirci pobegnili, potem so tudi sami pobegnili pred Abišájem in vstopili v mesto. Tako se je Joáb vrnil od Amónovih otrók in prišel v Jeruzalem.

¹⁵ Koe[Okoli leta 1036 pr. Kr.] so Sirci videli, da so bili udarjeni pred Izraelom, so se zbrali skupaj. ¹⁶ Hadarézer je poslal in privedel ven Sirce, ki so bili onkraj rekef[reke: to je, Evfrata.] in prišli so do Helámag[Heláma: hebr. Trdnjave.] in Šobáh,h[Šobáh: ali, Šopáh; [Šobáh: hebr. izlit].] poveljnik Hadarézerjeve vojske, je šel pred njimi. ¹⁷ Ko je bilo to povedano Davidu, je zbral skupaj ves Izrael in prečkal Jordan ter prišel k Helámu. Sirci pa so se postrojili zoper Davida in se borili z njim. ¹⁸ In Sirci so pobegnili pred Izraelom, in David je usmrtil sedemsto mož sirskih bojnih vozov in štirideset tisoč konjenikovi[konjenikov: tudi imenovanih, pešcev.] in udaril Šobáha, poveljnika njihove vojske, ki je tam umrl. ¹⁹ Ko so vsi kralji, ki so bili Hadarézerjevi služabniki, videli, da so bili udarjeni pred Izraelom, so z Izraelom sklenili mir in jim služili. Tako so se Sirci bali, da bi še pomagali Amónovim otrokom.