Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Jobova knjiga (Job)

Job, 1. poglavje

¹ Bila[Mojzes naj bi bil pisec te knjige, tako mislijo, medtem ko je bil med Midjánci, okoli leta 1520.] je mož v deželi Uc, katerega ime je bilo Job, in ta mož je bil popoln1[Job 2,3] in iskren in nekdo, ki se je bal Boga in se ogibal zla. ² Tam se mu je rodilo sedem sinov in tri hčere. ³ Njegovob[Njegovo…: ali, Njegove živine.] imetje je bilo tudi sedem tisoč ovc, tri tisoč kamel, petsto jarmov volov, petsto oslic in zelo velikac[velika: ali, veliko poljedelstvo.] družina, tako da je bil ta človek največji izmed vseh možd[mož: hebr. sinov.] vzhoda.

⁴ Njegovi sinovi so šli in praznovali v svojih hišah vsak svoj dan. Poslali so in dali poklicati svoje tri sestre, da jedo in pijejo z njimi. ⁵ Bilo je tako, da ko so se dnevi njihovega praznovanja iztekli, je Job poslal, jih posvečeval in vstajal zgodaj zjutraj ter daroval žgalne daritve glede na število njih vseh, kajti Job je rekel: »Morda so moji sinovi grešili in v svojih srcih prekleli2[1 Kr 21,10] Boga.« Tako je Job nenehnoe[nenehno…: hebr. delal vse dni.] delal.

⁶ Bil je torej dan, ko so prišli Božji sinovi, da se pokažejo pred Gospodom in tudi Satanf[Satan: hebr. nasprotnik.] je prišel med njimi. ⁷ Gospod je rekel Satanu: »Od kod prihajaš?« Nató je Satan odgovoril Gospodu in rekel: »Od potikanja sem ter tja po zemlji3[1 Pt 5,8] in od hoje gor in dol po njej.« ⁸ Gospod je rekel Satanu: »Si kaj preudarilg[preudaril: hebr. naravnal svoje srce na mojega služabnika Joba.] [o] mojem služabniku Jobu, ker na zemlji ni nikogar podobnega njemu; popoln in pošten človek je, ki se boji Boga in se ogiblje zla?« ⁹ Potem je Satan odgovoril Gospodu in rekel: »Mar se Job zastonj boji Boga? ¹⁰ Mar nisi ti naredil ograde okoli njega, okoli njegove hiše in okoli vsega, kar ima na vsaki strani? Blagoslovil si delo njegovih rok in njegovoh[njegovo…: ali, njegova živina se je pomnožila.] imetje se je povečalo v deželi. ¹¹ Toda iztegni sedaj svojo roko in se dotakni vsega, kar ima ini[in…: hebr. če te ne bo preklel.] preklinjal te bo v tvoj obraz.« ¹² Gospod je rekel Satanu: »Glej, vse, kar ima, je v tvoji oblasti,j[oblasti: hebr. roki.] samo nanj ne iztegni svoje roke.« Tako je Satan odšel izpred Gospodove prisotnosti.

¹³ Bil je dan, ko so njegovi sinovi in njegove hčere jedli in pili vino v hiši njihovega najstarejšega brata. ¹⁴ K Jobu je prišel poslanec in rekel: »Voli so orali in osli so se pasli poleg njih ¹⁵ in Sabejci so padli nadnje ter jih odvlekli proč. Da, z ostrino meča so umorili služabnike in samo jaz sam sem pobegnil, da ti povem.« ¹⁶ Medtem ko je še govoril, je prišel še drugi in rekel: »Ogenjk[Ogenj: ali, Velik ogenj.] od Boga je padel z neba in sežgal ovce in služabnike, jih použil in samo jaz sam sem pobegnil, da ti povem.« ¹⁷ Medtem ko je še govoril, je prišel še drugi in rekel: »Kaldejci so postavili tri čete in vpadlil[vpadli: hebr. navalili.] na kamele in jih odvedli proč. Da, in z ostrino meča so umorili služabnike in samo jaz sam sem pobegnil, da ti povem.« ¹⁸ Medtem ko je še govoril, je prišel še drugi in rekel: »Tvoji sinovi in tvoje hčere so jedli in pili vino v hiši njihovega najstarejšega brata. ¹⁹ Glej, izm[iz…: hebr. od strani itd.] divjine je prihrumel mogočen veter in udaril štiri vogale hiše in ta je padla na mladino in ti so mrtvi. Samo jaz sam sem pobegnil, da ti povem.«

²⁰ Potem je Job vstal, raztrgal svoje ogrinjalo,n[ogrinjalo: ali, oblačilo.] obril svojo glavo, padel dol na tla in oboževal4[[1 Mz 37,34]; [2 Sam 13,31]; [Mt 27,51]; [Mr 15,38]; [Lk 23,45]] ²¹ ter rekel: »Nag5[Prd 5,15; 1 Tim 6,7] sem prišel iz maternice svoje matere in nag se bom vrnil tja. Gospod je dal in Gospod je vzel. Blagoslovljeno bodi Gospodovo ime.« ²² V vsem tem Job ni grešil niti ni nespametnoo[nespametno…: ali, Bogu pripisoval neumnosti.] obdolžil Boga.