Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Kohelet ali Pridigar (Prd)

Prd, 1. poglavje

¹ Besede Pridigarja,a[Pridigarja: hebr. Kohelet.] Davidovega sina, kralja v Jeruzalemu.b[Okoli leta 977 pr. Kr.] ² 1[Prd 12,8; Ps 144,4; Ps 39,5-6; Ps 62,9] »Ničevost ničevosti,« pravi Pridigar, »ničevost ničevosti; vse je ničevost.« ³ 2[Prd 2,22; Prd 3,9] Kakšno korist ima človek od vsega svojega truda, ki se ga loteva pod soncem?

⁴ En rod mineva in drug rod prihaja,3[Ps 104,5; Ps 119,90] toda zemlja ostaja na veke. ⁵ Tudi sonce vzhaja in sonce zahaja in hitic[hiti: hebr. sopiha.] k svojemu kraju, kjer vstaja. ⁶ Veter gre proti jugu in se obrača k severu, nenehno se vrti naokoli in veter se ponovno vrača, glede na svoje kroge. ⁷ §4[Ps 104,6-9; Job 38,10-11] Vse reke tečejo v morje, vendar morje ni polno; na kraj, od koder reke prihajajo, tja sed[se…: hebr. ponovno odidejo.] ponovno vrnejo. ⁸ Vse stvari so polne truda, človek tega ne more izreči. Oko ni nasičeno z gledanjem niti uho ni nasičeno s poslušanjem.

⁹ 5[Prd 3,15] Stvar, ki je bila, to je ta, ki bo in to, kar je storjeno, je to, kar bo storjeno, in pod soncem ni nobene nove stvari. ¹⁰ Ali je katerakoli stvar, o čemer bi bilo lahko rečeno: »Glej, to je novo? To je bilo že od davnih časov, ki so bili pred nami.« ¹¹ Ni spominjanja o prejšnjih stvareh niti ne bo kakršnegakoli spominjanja o stvareh, ki pridejo s tistimi, ki bodo prišle potem.

¹² Jaz, Pridigar, sem bil kralj nad Izraelom v Jeruzalemu. ¹³ Izročil sem svoje srce, da išče in preiskuje z modrostjo glede vseh stvari, ki so storjene pod nebom. To bolečo muko je Bog izročil človeškim sinovom, da bie[bi…: ali, jih užalosti.] bili vežbani s tem. ¹⁴ Videl sem vsa dela, ki so storjena pod soncem in glej, vse je ničevost in draženje duha. ¹⁵ 6[Prd 7,13] To, kar je skrivljeno, ne more biti izravnano; in to, kar je pomanjkljivo,f[pomanjkljivo: hebr. okvarjeno.] ne more biti prešteto. ¹⁶ Posvetoval sem se s svojim srcem, rekoč: »Glej! Prišel sem k velikemu premoženju in prejel sem7[1 Kr 4,30; 1 Kr 10,7; 1 Kr 10,23] več modrosti kakor vsi tisti, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu. Da, moje srce je imelog[imelo…: hebr. videlo mnogo.] sijajno izkušnjo modrosti in spoznanja. ¹⁷ 8[Prd 2,12; Prd 7,23] Izročil sem svoje srce, da spoznam modrost in da spoznam norost in neumnost. Zaznal sem, da je tudi to draženje duha. ¹⁸ Kajti v mnogi modrosti je mnogo žalosti in kdor povečuje spoznanje, povečuje bridkost.«