Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Joél (Jl)

Jl, 1. poglavje

¹ Gospodova beseda, ki je prišla Joélu,a[Joél: hebr. Jahve je njegov Bog.] Petuélovemu sinu. ² Poslušajte to, vi starci in pazljivo prisluhnite, vsi vi prebivalci dežele. Ali je bilo to v vaših dneh ali celo v dneh vaših očetov? ³ Pripovedujte svojim otrokom o tem in naj vaši otroci pripovedujejo svojim otrokom in njihovi otroci naslednjemu rodu. ⁴ To,b[To…: hebr. Ostanek kosmate gosenice.] kar je kosmata gosenica pustila, je pojedla leteča kobilica; in to, kar je leteča kobilica pustila, je pojedla škodljiva gosenica; in to, kar je pustila škodljiva gosenica, je pojedla gosenica. ⁵ Prebudite se, vi pijanci in jokajte, tulite vsi vi vinski pivci zaradi novega vina, kajti odrezano je od vaših ust. ⁶ Kajti narod je prišel nad mojo deželo, močan in brezštevilen, katerih zobje so zobje leva in ima kočnike velikega leva. ⁷ Opustošil je mojo trto in olupilc[olupil…: hebr. moj figovec položil za lupljenje.] moj figovec. Naredil ga je razgaljenega in ga vrgel proč; njegove mladike so pobeljene.

⁸ Žalujte kakor devica, opasana z vrečevino za možem svoje mladosti. ⁹ Jedilna daritev in pitna daritev je odrezana od Gospodove hiše. Duhovniki, Gospodovi služabniki, žalujejo. ¹⁰ Polje je opustošeno, zemlja žaluje, kajti žito je opustošeno. Novo vino je posušeno,d[posušeno: ali, osramočeno.] olje peša. ¹¹ Bodite osramočeni, oh vi poljedelci. Tulite, oh vi obrezovalci trte, zaradi pšenice in zaradi ječmena, ker je žetev polja propadla. ¹² Trta je posušena in figovec peša. Granatovec, tudi palma in jablana, celó vsa poljska drevesa so ovenela, ker je veselje zamrlo pred človeškimi sinovi. ¹³ Opašite se in objokujte, vi duhovniki; tulite, služabniki oltarja, pridite, vso noč ležite v vrečevini, vi služabniki mojega Boga, kajti jedilna daritev in pitna daritev je zadržana pred hišo vašega Boga.

¹⁴ 1[Jl 2,15] Posvetite post, skličite slovesene[slovesen…: ali, dan samoobvladovanja.] zbor, zberite starešine in vse prebivalce dežele v hišo Gospoda, svojega Boga in kličite h Gospodu: ¹⁵ »Gorje zaradi dneva!« Kajti dan2[Iz 13,6] Gospodov je pri roki in to bo prišlo kakor uničenje od Vsemogočnega. ¹⁶ Mar ni hrana odrezana izpred naših oči, da, radost in veselje od hiše našega Boga? ¹⁷ Semef[Seme: hebr. Zrno.] je razpadlo pod njihovimi grudami, kašče ležijo zapuščene, skednji so razpadli, kajti žito je ovenelo. ¹⁸ Kako stokajo živali! Živine črede so zmedene, ker nimajo pašnika; da, tropi ovac so zapuščeni. ¹⁹ Oh Gospod, k tebi bom klical, kajti ogenj je požrl pašnikeg[pašnike: ali, prebivališča.] divjine in plamen je požgal vsa poljska drevesa. ²⁰ Tudi poljske živali kličejo k tebi, kajti reke vodá so posušene in ogenj je pogoltnil pašnike divjine.