Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Druga kroniška knjiga (2 Krn)

2 Krn, 1. poglavje

¹ Davidov sin Salomon je bil okrepljena[Leta 1015 pr. Kr.] v svojem kraljestvu in1[1 Kr 2,46] Gospod, njegov Bog, je bil z njim in ga silno poveličal. ² Potem je Salomon spregovoril vsemu Izraelu, poveljnikom nad tisočimi, nad stotimi, sodnikom, vsakemu voditelju v vsem Izraelu in glavnim izmed očetov. ³ Tako je Salomon in vsa skupnost z njim, odšla k visokemu kraju, ki je bil pri Gibeónu,2[1 Kr 3,4; 1 Krn 16,39; 1 Krn 21,29] kajti tam je bilo šotorsko svetišče skupnosti Boga, ki ga je Gospodov služabnik Mojzes naredil v divjini. ⁴ Todab[Leta 1045 pr. Kr.] Božjo skrinjo je David prenesel gor iz Kirját Jearíma na kraj, ki ga je David pripravil zanjo, kajti zanjo je razpel šotor pri Jeruzalemu.3[2 Sam 6,2; 2 Sam 6,17] ⁵ Poleg tega jec[je…: ali, bronasti oltar, ki ga je Becalél, Urijájev sin, Hurov sin, naredil. Bil je tam pred Gospodovim šotorskim svetiščem.] bronasti4[2 Mz 38,1] oltar, ki ga je naredil Becalél, Urijájev sin, Hurov sin, postavil pred Gospodovo šotorsko svetišče. Salomon in skupnost so povpraševali k njemu. ⁶ Salomon je odšel tja gor k bronastemu oltarju pred Gospoda, ki je bil pri šotorskem svetišču skupnosti in na njem daroval tisoč žgalnih daritev.

⁷ V tej nôči se je Bog prikazal Salomonu in mu rekel: »Prosi, kaj naj ti dam.« ⁸ Salomon je Bogu rekel: »Veliko usmiljenje si pokazal mojemu očetu Davidu in mene5[1 Krn 28,5] si postavil, da kraljujem namesto njega. ⁹ Sedaj, oh Gospod Bog, naj bo utrjena tvoja obljuba mojemu očetu Davidu, kajti6[1 Kr 3,9] naredil si me za kralja nad ljudstvom, pod[po…: hebr. veliko kot je zemeljskega prahu.] množici podobnega zemeljskemu prahu. ¹⁰ Daj mi7[1 Kr 3,9; 4 Mz 27,17] torej modrost in znanje, da lahko grem ven in stopim pred ljudstvo, kajti kdo lahko sodi to tvoje ljudstvo, ki je tako veliko?« ¹¹ Bog je rekel Salomonu: »Ker je bilo to na tvojem srcu in nisi prosil bogastev, premoženja ali časti, niti življenja svojih sovražnikov, niti nisi prosil dolgega življenja, temveč si zase prosil modrost in znanje, da lahko sodiš mojemu ljudstvu, nad katerim sem te postavil za kralja, ¹² sta ti modrost in znanje zagotovljena, jaz pa ti bom dal bogastva, premoženje in čast, takšno, kakršne nihče8[1 Krn 29,25; Prd 2,9; 2 Krn 9,22] izmed kraljev, ki so bili pred teboj, ni imel niti ne bo nobeden za teboj imel podobne.«

¹³ Potem je Salomon prišel iz svojega potovanja k visokemu kraju, izpred šotorskega svetišča skupnosti, ki je bil pri Gibeónu, v Jeruzalem in kraljeval nad Izraelom. ¹⁴ 9[1 Kr 10,26; 1 Kr 4,26] Salomon je zbral bojne vozove in konjenike. Imel je tisoč štiristo bojnih vozov in dvanajst tisoč konjenikov, ki jih je namestil v mestih za bojne vozove in s kraljem v Jeruzalemu. ¹⁵ 10[1 Kr 10,27-29; 2 Krn 9,27] Kralj je storil,e[storil: hebr. dal.] [da je bilo] srebra in zlata v Jeruzalemu zaradi obilja tako veliko, kakor kamenja, cedre pa je naredil kakor egiptovske smokve, ki so v dolinif[dolina: hebr. Šefela; nizka dežela med mesti Rehovot (sever), Ašdód in Aškelón (obala), Bet Šemeš in Kirjat Gat (vzhod); jugozahodno od Jeruzalema.] v izobilju. ¹⁶ 11[1 Kr 10,28; 2 Krn 9,28] Salomong[Salomon…: hebr. Dobavo konj, ki so bili Salomonovi je imel iz Egipta.] je imel konje, privedene iz Egipta in laneno prejo. Kraljevi trgovci so laneno prejo prejeli za ceno. ¹⁷ Poslali so in iz Egipta pripeljali bojni voz za šeststo šeklov srebra in konja za sto petdeset in tako so privedli konje za vse kralje Hetejcev in za sirske kralje, po njihovihh[njihovih: hebr. njihovi roki.] namenih.