Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Zaharija (Zah)

Zah, 1. poglavje

¹ V osmem mesecu, v drugem letu Dareja, je prišla Gospodova beseda Zahariju,a[Zaharija: hebr. Jahve se spominja, prepoznava.] Berehjájevemu sinu, Idójevemu sinu, preroku, rekoč:b[Zaharija je začel prerokovati dva meseca za Agejem. Jezus je povedal, da je bil Zaharija ubit med templjem in oltarjem.]1[[Ag 1,1]; [Mt 23,35]; [Lk 11,51]] ² » Gospod je bil ogorčenoc[ogorčeno…: hebr. z nezadovoljstvom.] nezadovoljen z vašimi očeti. ³ Zato jim reci: ›Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Obrnite2[Mal 3,7] se k meni,‹ govori Gospod nad bojevniki ›in jaz se bom obrnil k vam,‹ govori Gospod nad bojevniki. ⁴ 3[Iz 31,6; Jer 3,12; Jer 18,11; Ezk 18,30; Oz 14,1] ›Ne bodite kakor vaši očetje, h katerim so klicali prejšnji preroki, rekoč: ›Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Obrnite se sedaj iz svojih zlih poti in od svojih zlih početij,‹ toda niso poslušali niti mi niso prisluhnili,‹ govori Gospod. ⁵ ›Vaši očetje, kje so? In preroki, mar večno živijo? ⁶ Toda mar se moje besede in moji zakoni, ki sem jih zapovedal svojim služabnikom prerokom niso prijelid[prijeli: ali, prevzeli.] vaših očetov? In obrnili so se ter rekli: ›Kakor4[Žal 1,18; Žal 2,17] nam je Gospod nad bojevniki mislil storiti, glede na naše poti in glede na naša početja, tako je postopal z nami.‹«

⁷ Na štiriindvajseti dan enajstega meseca, ki je mesec šebát, v drugem letu kralja Dareja, je prišla Gospodova beseda Zahariju, Berehjájevemu sinu, Idójevemu sinu, preroku, rekoč: ⁸ »Videl sem ponoči in glej moža, jahajočega na rdečem konju in stal je med mirtinimi drevesi, ki so bila na dnu in za njimi so bili rdeči konji, lisastie[lisasti: ali, rjavci.] in beli.« ⁹ Potem sem rekel: »Oh, moj gospod, kdo so ti?« Angel, ki je govoril z menoj, mi je rekel: »Pokazal ti bom kdo so ti.« ¹⁰ Mož, ki je stal med mirtinimi drevesi, je odgovoril in rekel: »To so tisti, ki jih je Gospod poslal, da hodijo sem ter tja po zemlji.« ¹¹ Odgovorili so Gospodovemu angelu, ki je stal med mirtinimi drevesi in rekli: »Hodili smo sem ter tja po zemlji in glej, vsa zemlja mirno sedi in počiva.«f[pri počitku. Torej se ne vrti okoli svoje osi in se ne vrti okoli sonca in ne drvi skozi galaksije.]5[[1 Krn 16,30]; [Ps 93,1]; [Ps 104,5]]

¹² Potem je Gospodov angel odgovoril in rekel: »Oh Gospod nad bojevniki, doklej ne boš imel usmiljenja nad Jeruzalemom in nad Judovimi mesti, zoper katere si imel ogorčenje teh sedemdeset let?«6[[Jer 25,11-12]; [Jer 29,10]] ¹³ Gospod je odgovoril angelu, ki je govoril z menoj, z dobrimi besedami in tolažilnimi besedami. ¹⁴ Tako mi je angel, ki je govoril z menoj, rekel: »Kliči, rekoč: ›Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Ljubosumen7[Zah 8,2] sem zaradi Jeruzalema in zaradi Siona z velikim ljubosumjem. ¹⁵ Silno sem ogorčeno nezadovoljen s pogani, ki so oholi, kajti bil sem le malo nezadovoljen, oni pa so pomagali, da je stiska napredovala.‹« ¹⁶ Zato tako govori Gospod: »Z usmiljenji sem se vrnil k Jeruzalemu. Moja hiša bo zgrajena v njem,« govori Gospod nad bojevniki »in [merilna] vrvica bo raztegnjena nad Jeruzalemom. ¹⁷ Še kliči, rekoč: ›Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Moja mesta bodo prek blaginjeg[blaginje: hebr. dobrega.] še razširjena naokoli, in Gospod bo še potolažil Sion in bo še izbral Jeruzalem.‹«

¹⁸ Potem sem povzdignil svoje oči in videl in glej, štirje rogovi.h[Rogovi so prispodobe za poganske kralje.]8[[Joz 5,13]; [Dan 7,24]; [Raz 17,12]] ¹⁹ Rekel sem angelu, ki je govoril z menoj: »Kaj so tile?« Odgovoril mi je: »Ti so rogovi, ki so razkropili Juda, Izraela in Jeruzalem. ²⁰ Gospod mi je pokazal štiri tesarje.i[tesarje: hebr. izdelovalci iz kateregakoli materiala.] ²¹ Potem sem rekel: »Kaj so ti prišli delat?« Spregovoril je, rekoč: »Ti so rogovi, ki so razkropili Juda, tako da nihče ni vzdignil svoje glave, toda prišli so, da jih prestrašijo, da odbijejo rogove poganov, ki so svoje rogove povzdignili nad Judovo deželo, da jo razkropijo.«