Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Izaija (Iz)

Iz, 13. poglavje

¹ Bremea[Okoli leta 712 pr. Kr.] Babilona, ki ga je videl Izaija, Amócov sin. ² Dvignite prapor na visoki gori, povzdignite glas k njim, mahajte z roko, da lahko vstopijo v velika vrata plemičev.b[Brenton Septuaginta prevaja: Dvignite prapor na gori ravnine, povzdignite glas k njim, mahajte z roko, odprite velika vrata, vi vladarji.] ³ Svojim posvečenim sem zapovedal, zaradi moje jeze sem poklical tudi moje mogočne, celó tiste, ki se razveseljujejo v mojem visočanstvu.c[Brenton Septuaginta prevaja: Izdajam ukaz in jih privedem. Velikani prihajajo, da izpolnijo moj bes, veselijo se in sramotijo.] ⁴ Hrup množice po gorah kakord[kakor…: hebr. podobnost.] od številnega ljudstva, bučen hrup kraljestev narodov, zbranih skupaj. Gospod nad vojskami pregleduje vojsko za bitko. ⁵ Prihajajo iz daljne dežele, od konca neba, celó Gospod in orožja njegovega ogorčenja, da uničijo celotno deželo.

⁶ Tulite, kajti Gospodov dan je pri roki, ta bo prišel kakor uničenje od Vsemogočnega. ⁷ Zato bodo vse roke oslabelee[oslabele: ali, omahnile.] in srce vsakega človeka se bo stopilo ⁸ in bali se bodo. Ostre bolečine in bridkosti se jih bodo polastile. V bolečinah bodo kakor ženska, ki je v porodnih mukah. Osuplif[Osupli: hebr. Čudili se.] bodo drugg[drug…: hebr. vsak človek nad svojim sosedom.] nad drugim, njihovi obrazi bodo kakor plameni.h[plameni: hebr. obrazi plamenov.] ⁹ Glej, prihaja Gospodov dan, krut, z besom in silovito jezo, da naredi deželo opustošeno in njene grešnike bo pokončal iz nje. ¹⁰ Kajti zvezde neba in njegova ozvezdja ne bodo dajala svoje svetlobe. Sonce bo otemnelo1[Ezk 32,7; Jl 2,31; Jl 3,15; Mt 24,29; Mr 13,24; Lk 21,25] v svojem vzhajanju in luna svoji svetlobi ne bo povzročila, da sveti. ¹¹ Zemeljski [krog]2[[Iz 40,22]] bom kaznoval zaradi njihovega zla in zlobne zaradi njihove krivičnosti in naredil bom, da se aroganca ponosnih konča in ponižal bom oholost strašnih. ¹² Človeka bom naredil dragocenejšega kakor čisto zlato, celo človeka kakor zlat klin iz Ofírja. ¹³ Zato bom stresel nebo in zemlja se bo odmaknila iz svojega mesta, v besu Gospoda nad vojskami in na dan njegove krute jeze. ¹⁴ In bo kakor preganjana srna in kakor ovca, ki je nihče ne ujame. Obrnili se bodo vsak človek k svojemu ljudstvu in vsak bo bežal v svojo deželo. ¹⁵ Vsak, kdor je najden, bo preboden in vsak, kdor jim je pridružen, bo padel pod mečem. ¹⁶ Tudi njihovi otroci bodo razbiti3[Ps 137,9] na koščke pred njihovimi očmi, njihove hiše bodo oplenjene in njihove žene posiljene. ¹⁷ Glej, zoper njih bom razvnel Medijce, ki se ne bodo ozirali na srebro in glede zlata, v njem se ne bodo razveseljevali.4[[Dan 5,30-31]] ¹⁸ Tudi njihovi loki bodo mladeniče raztreščili na koščke in ne bodo imeli usmiljenja do sadu maternice; njihovo oko ne bo prizaneslo otrokom.

¹⁹ Babilon, slava kraljestev, lepota kaldejske odličnosti, bo kakor, koi[ko…: hebr. razdejanje Sódome in Gomóre.] je Bog razdejal Sódomo5[1 Mz 19,25; Jer 50,40] in Gomóro. ²⁰ Ta ne bo nikoli naseljen niti se ne bo prebivalo v njem od roda do roda, niti tam Arabec ne bo postavil šotora, niti tam pastirji ne bodo postavljali svojih staj.j[Izpolnjena prerokba. Še vedno tam nihče ne prebiva.] ²¹ Temveč bodo tam ležale divjek[divje…: hebr. Ziim.] puščavske živali in njihove hiše bodo polne otožnihl[otožnih…: hebr. Ochim.] živih ustvarjenih bitij in sovem[sove: ali, noji bodo prebivali; hebr. hčere sov.] bodo prebivale tam in kozjenogi bodo tam plesali. ²² Divjen[Divje…: hebr. Ijím.] živali z otokov bodo klicale v njihovih zapuščeniho[zapuščenih…: ali, palačah.] hišah in zmaji v njihovih prijetnih palačah in njen čas je blizu, da pride in njeni dnevi ne bodo podaljšani.