Jeremijeve žalostinke (Žal)

Žal, 3. poglavje

¹ [ALEF א] Jaz sem človek, ki vidi stisko po palici njegovega besa. ² Vodil me je in me privedel v temo, toda ne v svetlobo. ³ Zagotovo je obrnjen zoper mene; svojo roko je obračal zoper mene ves dan.

⁴ [BET ב] Postaral je moje meso in mojo kožo, zlomil je moje kosti. ⁵ Zidal je zoper mene in me obdal z žolčem in muko. ⁶ Postavil me je v temne kraje, kakor tiste, ki so mrtvi od davnine.

⁷ [GIMEL ג] Ogradil me je naokoli, da ne morem priti ven. Mojo verigo je naredil težko. ⁸ Tudi ko jokam in vpijem, on ustavlja mojo molitev. ⁹ Moje steze je obdal s klesanim kamnom, moje poti je storil sprijene.

¹⁰ [DALET ד] Bil mi je kakor medved, ki preži v zasedi in kakor lev na skrivnih krajih. ¹¹ Moje poti je obrnil vstran in me raztrgal. Naredil me je zapuščenega. ¹² Upognil je svoj lok in me postavil kakor tarčo za puščico.

¹³ [HE ה] Puščicama[Puščicam: hebr. Sinovom.] svojega tula je storil, da vstopijo v mojo notranjost. ¹⁴ Bil sem v posmeh1[Jer 20,7] vsemu svojemu ljudstvu in ves dan njihova pesem. ¹⁵ Nasičeval me je z grenkobo,b[grenkobo: hebr. grenkobami.] opijanjal me je s pelinom.

¹⁶ [VAV ו] Prav tako je moje zobe zlomil z ostrimi kamni, pokrilc[pokril…: ali, povaljal me je v pepelu.] me je s pepelom. ¹⁷ Mojo dušo si odstranil daleč stran od miru. Pozabil sem uspevanje.d[uspevanje: hebr. dobro.] ¹⁸ Rekel sem: »Moja moč in moje upanje je izginilo od Gospoda, ¹⁹ [ZAJIN ז] spominjajoče[spominjajoč: ali, spomni.] se moje stiske in moje bede, pelina in žolča. ²⁰ Moja duša jih ima še vedno v spominu in je ponižanaf[ponižana: hebr. upognjena.] v meni. ²¹ To si ponovnog[ponovno…: hebr. delam, da se vrne v moje srce.] kličem v svoj um, zato imam upanje.

²² [HET ח] To je od Gospodovih milosti, da nismo použiti, ker njegova sočutja ne odnehajo. ²³ Ta so nova vsako jutro. Velika je tvoja zvestoba. ²⁴ Gospod je moj delež,2[Ps 16,5; Ps 73,26; Ps 119,57; Jer 10,16] pravi moja duša, zato bom upal vanj.

²⁵ [TET ט] Gospod je dober vsem tistim, ki čakajo nanj; duši, ki ga išče. ²⁶ Dobro je, da bi človek upal in tiho čakal na Gospodovo osvoboditev. ²⁷ Dobro je za človeka, da nosi jarem v svoji mladosti.

²⁸ [JOD י] Sedi sam in molči, ker ga je nosil na sebi. ²⁹ Svoja usta polaga v prah, morda bi bilo lahko še upanje. ³⁰ Svoje lice daje tistemu, ki ga udarja, napolnjen je z grajo.

³¹ [KAF כ] Kajti Gospod ne bo zavrgel na veke, ³² toda čeprav je povzročil žalost, bo vendar imel sočutje glede na množico svojih usmiljenj. ³³ Kajti on nih[ni…: hebr. noče iz svojega srca.] voljan prizadeti niti užalostiti človeških otrók.

³⁴ [LAMED ל] Da bi pod svojimi stopali zdrobil vse jetnike zemlje, ³⁵ da bi odvrnil človekovo pravico pred obrazom Najvišjega,i[Najvišjega: ali, vzvišenega.] ³⁶ da človeka spodkoplje v njegovi pravdi, [tega] Gospod ne odobrava.j[odobrava: ali, gleda.]

³⁷ [MEM מ] Kdo je tisti, ki pravi in se to zgodi, ko Gospod tega ne zapove?3[Ps 33,9] ³⁸ Iz ust Najvišjega ne izhaja zlo4[Am 3,6] in dobro? ³⁹ Zakaj sek[se…: ali, živeči človek godrnja.] živeči človek pritožuje, človek zaradi kaznovanja svojih grehov?

⁴⁰ [NUN נ] Preiščimo in preizkusimo svoje poti in se ponovno obrnimo h Gospodu. ⁴¹ Vzdignimo svoja srca s svojimi rokami k Bogu v nebesih. ⁴² Pregrešili smo se in uprli. Ti nisi oprostil.

⁴³ [SAMEH ס] Pokril si [nas] s svojo jezo in nas preganjal. Umoril si, nisi se usmilil. ⁴⁴ Pokril si se z oblakom, da naša molitev ne bi šla skozi. ⁴⁵ Naredil si nas kakor izvržek5[1 Kor 4,13] in zavrnitev v sredi ljudstev.

⁴⁶ [PE פ] Vsi naši sovražniki so odprli svoja usta zoper nas. ⁴⁷ Strah6[Iz 24,17] in zanka sta prišla nad nas, opustošenje in uničenje. ⁴⁸ Moje oko teče navzdol z rekami voda, zaradi uničenja hčere mojega ljudstva.

⁴⁹ [AJIN ע] Moje oko se solzi in ne preneha, brez kakršnegakoli predaha, ⁵⁰ dokler Gospod ne pogleda dol in ne pogleda iz nebes. ⁵¹ Moje oko prizadeva mojel[moje…: hebr. mojo dušo.] srce, zaradim[zaradi…: bolj kot vse hčere.] vseh hčerá mojega mesta.

⁵² [TSADE צ] Moji sovražniki so me boleče preganjali kakor ptico, brez vzroka. ⁵³ Moje življenje so odsekali v grajski ječi in name vrgli kamen. ⁵⁴ Vode so mi tekle čez glavo; potem sem rekel: »Odsekan sem.«

⁵⁵ [KOF ק] Klical sem k tvojemu imenu, oh Gospod, iz globine grajske ječe. ⁵⁶ Slišal si moj glas. Ne skrivaj svojega ušesa ob mojem dihanju, ob mojem klicu. ⁵⁷ Priteguješ me na dan, ko sem klical k tebi. Ti praviš: »Ne boj se.«

⁵⁸ [REŠ ר] Oh Gospod, zagovarjal si pravde moje duše, odkupil si moje življenje. ⁵⁹ Oh Gospod, videl si mojo krivico. Ti sodi mojo pravdo. ⁶⁰ Videl si vse njihovo maščevanje in vse njihove zamisli zoper mene.

⁶¹ [ŠIN ש] Slišal si njihovo grajo, oh Gospod in vse njihove zamisli zoper mene; ⁶² ustnice tistih, ki se vzdigujejo zoper mene in njihovo premišljevanje zoper mene ves dan. ⁶³ Glej, njihovo usedanje in njihovo vzdigovanje; jaz sem njihova glasba.

⁶⁴ [TAV ת] Vrni jim povračilo, oh Gospod, glede na delo njihovih rok. ⁶⁵ Daj jim bridkostn[bridkost…: ali, trdovratnost.] srca, svoje prekletstvo nad njimi. ⁶⁶ Preganjaj jih in jih uniči v jezi izpod Gospodovih nebes.7[Ps 8,3]