Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Poslanica apostola Pavla Rimljanom (Rim)

Rim, 7. poglavje

¹ Ali ne veste, bratje (kajti govorim tem, ki poznajo postavo), da ima postava gospostvo nad človekom dokler on živi? ² Kajti ženska, ki ima moža, je po postavi vezana k svojemu možu, dokler ta živi; toda če mož umre, je odvezana od postave svojega moža. ³ Torej če bo poročena k drugemu moškemu, medtem ko njen mož živi, bo zaradi tega imenovana zakonolomka; toda če je njen mož mrtev, je osvobojena te postave, tako da ni zakonolomka, čeprav je poročena k drugemu moškemu. ⁴ Tako, moji bratje, ste tudi vi po Kristusovem telesu postali mrtvi postavi, da bi bili poročeni k drugemu, celó k njemu, ki je obujen od mrtvih, da naj bi obrodili sadove za Boga. ⁵ Kajti ko smo bili v mesu, so v naših udih delovale spodbudea[spodbude: gr. strasti.] grehov, ki so bili po postavi, da obrodijo sadove za smrt. ⁶ Toda sedaj smo osvobojeni postave, dab[da…: ali, in mrtvi temu, v čemer smo bili držani, da bi.] bi mrtvi [postavi], pod katero smo bili držani, služili v novosti duha, ne pa v postaranosti črke.

⁷ Kaj bomo torej rekli? Ali je postava greh? Bog ne daj. Ne, nisem spoznal greha, razen po postavi; kajti ne bi spoznal poželenja,c[poželenja: ali, pohotnosti.] razen če postava ne bi rekla: ›Ne boš požêlel.‹ ⁸ Toda greh, ki [si] po zapovedi jemlje priložnost, je v meni oblikoval vse vrste poželjivosti. Kajti brez postave je bil greh mrtev. ⁹ Kajti nekoč sem bil živ brez postave; toda ko je prišla zapoved, je greh oživel, jaz pa sem umrl. ¹⁰ In zapoved, ki je bila odrejena za življenje, sem spoznal, da je za smrt. ¹¹ Kajti greh, ki [si] jemlje priložnost po zapovedi, me je zavedel in me po njej usmrtil. ¹² Torej je postava svéta in zapoved svéta in pravična ter dobra. ¹³ Mi je potem to, kar je dobro, storilo smrt? Bog ne daj. Toda greh, da bi se lahko pokazal greh, dela s tem, kar je dobro, v meni smrt; da bi greh prek zapovedi utegnil postati silno grešen. ¹⁴ Kajti vemo, da je postava duhovna, toda jaz sem mesen, prodan pod greh. ¹⁵ Kajti tega, kar delam, ne dopuščam; kajti kar bi želel, tega ne delam, temveč počenjam to, kar sovražim. ¹⁶ Če torej počenjam to, česar nočem, soglašam k postavi, da je ta dobra. ¹⁷ Torej potem nisem več jaz, ki to počnem, temveč greh, ki prebiva v meni. ¹⁸ Kajti vem, da v meni (to je, v mojem mesu) ne prebiva nobena dobra stvar; kajti hoteti je z menoj pri roki, toda ne najdem tega, kako izvesti to, kar je dobro. ¹⁹ Kajti dobrega, ki ga hočem, ne delam, temveč zlo, ki ga nočem, to počnem. ²⁰ Torej če počnem to, česar nočem, to nisem več jaz, ki to počnem, temveč greh, ki prebiva v meni. ²¹ Odkril sem torej postavo, da ko sem hotel delati dobro, je z menoj prisotno zlo. ²² Kajti po notranjem človeku se veselim v Božji postavi, ²³ toda v svojih udih vidim drugo postavo, ki se bori proti postavi mojega uma in me prinaša v sužnost postavi greha, ki je v mojih udih. ²⁴ Oh pomilovanja vreden človek sem! Kdo me bo osvobodil izd[iz…: ali, tega telesa smrti.] telesa te smrti? ²⁵ Zahvaljujem se Bogu po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Tako potem z umom služim Božji postavi, toda z mesom postavi greha.