Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Sofonija (Sof)

Sof, 3. poglavje

¹ Gorje njej,a[njej…: ali, požrešni; hebr. golšasti.] ki je umazana in oskrunjena, zatiralskemu mestu, [prestolnici Jeruzalem]! ² Ni ubogala glasu, ni sprejela grajanja,b[grajanja: ali, poučevanja.] ni zaupala v Gospoda, ni se približala k svojemu Bogu. ³ Njeni princi znotraj nje so rjoveči levi;1[Ezk 22,25-27; Mih 3,9-11] njeni sodniki so večerni volkovi; kosti ne zgrizejo do naslednjega dne. ⁴ Njeni preroki so nepomembni in zahrbtne osebe, njeni duhovniki so oskrunili svetišče, postavi so storili nasilje.2[Jer 23,11; Ezk 22,26; Oz 9,7] ⁵ Pravičen Gospod je v njeni sredi. Ne bo storil krivičnosti, vsakoc[vsako…: hebr. jutro za jutrom.] jutro svojo sodbo prinaša na svetlo, ne odpove. Toda krivičnik ne pozna sramu. ⁶ »Iztrebil sem narode; njihovi stolpid[stolpi: ali, vogali.] so zapuščeni, njihove ulice sem naredil opustošene, da nihče ne hodi mimo. Njihova mesta so uničena, tako da tam ni nobenega človeka, da tam ni nobenega prebivalca. ⁷ Rekel sem: ›Zagotovo se me boš bala, prejela boš poučevanje.‹ Tako njihova prebivališča ne bi smela biti iztrebljena, vendar sem jih kaznoval; vendar so vstali zgodaj in izpridili vsa svoja početja.

⁸ Zatorej čakajte name,« govori Gospod, »do dneva, ko se dvignem k plenu, kajti moja odločitev je, da zberem narode, da lahko zberem kraljestva, da nanje izlijem svoje ogorčenje, celó vso svojo kruto jezo, kajti vsa zemlja bo požrta z ognjem moje ljubosumnosti.3[Sof 1,18] ⁹ Kajti takrat bom obrnil k ljudstvu čiste[čist…: hebr. čiste ustnice.] jezik, da bodo lahko vsi klicali h Gospodovemu imenu, da mu soglasnof[soglasno…: hebr. služijo z ramo.] služijo.g[Od osmega stoletja pr. Kr. so morali Judje uporabljati najmanj dva jezika, posvetnega (od naroda, ki je takrat zasedal njihovo deželo) in svojega verskega. Okoli 1880 so razvili orodja, odprli šole in učili hebrejščino. Do časa razglasitve neodvisnosti, leta 1948, je bila hebrejščina široko uporabljena in je postala uradni jezik nove države.] ¹⁰ Iz druge strani rek Etiopije mi bodo slavilci, celó hči mojih razkropljencev, prinesli mojo daritev. ¹¹ Na tisti dan ne boš osramočena zaradi vseh svojih početij, s katerimi si se prekršila zoper mene, kajti takrat bom iz tvoje srede odvedel vse tiste, ki se veselijo v tvojem ponosu in ne boš več ošabna zaradih[zaradi…: hebr. na moji svéti gori.] moje svéte gore. ¹² Prav tako bom v tvoji sredi pustil trpeče in ubogo ljudstvo in ti bodo zaupali v Gospodovo ime. ¹³ Izraelov preostanek ne bo počel krivičnosti niti govoril laži niti v njihovih ustih ne bo najden varljiv jezik, kajti pasli se bodo in se zleknili in nihče jih ne bo strašil.

¹⁴ Prepevaj, oh hči4[Iz 12,6; Iz 54,1] sionska; vzklikaj, oh Izrael; bodi vesela in razveseljuj se z vsem srcem, oh hči jeruzalemska. ¹⁵ Gospod je odvzel tvoje obsodbe, pregnal tvojega sovražnika. Izraelov kralj, celó Gospod, je v tvoji sredi. Nobenega zla ne boš več videla. ¹⁶ Na tisti dan bo [prestolnici] Jeruzalem rečeno: ›Ne boj se.‹in Sionu: ›Ne dopusti, da bi bile tvoje roke mlahave.‹i[mlahave: ali, slabotne.] ¹⁷ Gospod, tvoj Bog, v tvoji sredi je mogočen. Rešil bo, z radostjo se bo veselil nad teboj, počivalj[počival: hebr. molčeč.] bo v svoji ljubezni, nad teboj se bo veselil s prepevanjem. ¹⁸ Zbral bom tiste, ki žalujejo po slovesnem zboru, ki so iz tebe, ki jim je bila ta sramotak[sramota…: hebr. breme nad tem graja.] breme. ¹⁹ Glej, ob tistem času bom odstranil vse tiste, ki te stiskajo in rešil bom tisto, kar šepa5[Mih 4,7] in zbral tisto, kar je bilo izgnano in dall[dal…: hebr. postavil jih bom za hvalo.] jim bom hvalo in sloves v vsaki deželi, kjerm[kjer…: hebr. njihove sramote.] so bili osramočeni. ²⁰ Ob tistem času vas bom ponovno privedel, celo v času, ko vas zberem, kajti naredil vas bom za ime in hvalo med vsemi narodi zemlje, ko pred vašimi očmi obrnem vaše ujetništvo nazaj,‹ govori Gospod.«