Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Sofonija (Sof)

Sof, 2. poglavje

¹ Zberite se skupaj, da, zberite se skupaj, oh narod,a[narod…: ali, neželeni narod.] ki ni zaželen. ² Preden se rodi odlok, preden dan mine kakor pleve, preden pride nad vas kruta Gospodova jeza, preden pride nad vas dan Gospodove jeze. ³ Iščite Gospoda, vsi vi krotki na zemlji, ki ste vršili njegovo sodbo, iščite pravičnost, iščite krotkost. Morda bo, da boste skriti na dan Gospodove jeze.

⁴ Kajti Gaza bo zapuščena in Aškelón opustošenje. Ašdód bodo izgnali opoldan in Ekrón bo izkoreninjen.b[V nasledjih vrsticah so navedeni islamski narodi, ki so določeni za sodbo ›na Gospodov dan,‹ ko se bo Jezus ponovno vrnil.] ⁵ Gorje prebivalcem morske obale, narodu Keretéjcev! Gospodova beseda je zoper tebe, oh Kánaan, dežela Filistejcev, celo uničil te bom, da tam ne bo nobenega prebivalca. ⁶ Morska obala bodo pašniki in koče za pastirje in staje za trope. ⁷ Obala bo za preostanek Judove hiše. Pasli se bodo na njej. V aškelónskih hišah bodo zvečer legli, kajtic[kajti: ali, ko jih bo itd.] Gospod, njihov Bog, jih bo obiskal in odvrnil njihovo ujetništvo.

⁸ »Slišal sem grajo Moába in zasramovanja Amónovih otrók, s katerimi so grajali moje ljudstvo in se poveličevali zoper njihovo mejo.d[Moáb in Amón sta deželi v sedanjem Jordanu. Ker Jordan ob vsaki priložnosti, kljub podpisanemu mirovnemu sporazumu, še vedno sramoti Izrael, prerok pravi, da bo njihova dežela zapuščena.]1[[Sof 2,8-11]] ⁹ Zato kakor jaz živim,« govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: »Zagotovo bo Moáb kakor Sódoma in Amónovi otroci kakor Gomóra, celó gojenje kopriv in solne jame in nenehno opustošenje. Preostanek mojega ljudstva jih bo oplenil in preostanek mojega ljudstva jih bo vzel v last.« ¹⁰ To bodo imeli zaradi svojega ponosa, ker so grajali in se poveličevali zoper ljudstvo Gospoda nad vojskami. ¹¹ Gospod jim bo strašen, kajti izstradale[izstradal: hebr. shujšal.] bo vse bogove zemlje in ljudje ga bodo oboževali, vsak iz svojega kraja, celó vsi otoki poganov.

¹² »Tudi vi Etiopijcif[Etiopijci: hebr. Kuš; današnji Sudan.] boste umorjeni z mojim mečem.« ¹³ Svojo roko bo iztegnil zoper sever in uničil Asirijog[Asirija: današnja Sirija, Turčija, Libanon in Irak.] in Ninive bo naredil opustošenje in suho kakor divjina. ¹⁴ Tropi se bodo ulegli v njegovi sredi, vse živali narodov, tako kormoranh[kormoran: ali, pelikan.] kot bobnarica bosta prenočevala2[Iz 34,11] v njegovih zgornjihi[zgornjih…: ali, popkih, ali, kapitelih.] prekladah. Njihov glas bo prepeval na oknih, opustošenje bo na pragih, kajtij[kajti…: ali, ko je odkril.] odkril bo cedrovo oblogo. ¹⁵ To je veseleče se mesto, ki je brezskrbno prebivalo, ki je v svojem srcu govorilo: ›Jaz3[Iz 47,8] sem in poleg mene ni nikogar.‹ Kako je postalo opustošenje, kraj za živali, da se uležejo v njem! Vsak, kdor gre mimo njega, ga bo izžvižgal in zamahnil s svojo roko.«