Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Prva poslanica apostola Pavla Korinčanom (1 Kor)

1 Kor, 13. poglavje

¹ Čeprav govorim s človeškimi in angelskimi jeziki, pa nimam ljubezni, sem postal kakor brneč bron ali zveneča cimbala. ² In čeprav imam dar preroštva in razumem vse skrivnosti in vsa spoznanja; in čeprav imam vso to vero, tako da bi lahko premikal gore, pa nimam ljubezni, nisem nič. ³ In čeprav podelim vse svoje dobrine, da nahranim revne, in čeprav izročim svoje telo, da bi izgorelo, nimam pa ljubezni, mi to nič ne koristi. ⁴ Ljubezen dolgo prenaša in je prijazna; ljubezen ni nevoščljiva;a[nevoščljiva…: ali, prenagljena.] ljubezen sebe ne povzdiguje, ni napihnjena, ⁵ se ne obnaša nespodobno, ne išče svojega, ni lahko izzvana, ne misli zlega; ⁶ ne razveseljuje se v krivičnosti, temveč se razveseljuje v resnici;b[v resnici: ali, z resnico.] ⁷ prenese vse stvari, veruje vsem stvarem, upa [v] vse stvari, vzdrži vse stvari. ⁸ Ljubezen nikoli ne izneveri. Toda če bodo preroštva, bodo prenehala;c[prenehala: gr. izginila proč.] če bodo jeziki, bodo prenehali; če bo spoznanje, bo to izginilo proč. ⁹ Kajti spoznavamo deloma in prerokujemo deloma. ¹⁰ Toda ko pride to, kar je popolno, takrat bo to, kar je deloma, odpravljeno.d[odpravljeno: gr. izginilo proč.] ¹¹ Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, razumel kakor otrok, mislile[mislil: ali, razmišljal.] kakor otrok. Toda ko sem postal mož, semf[sem…: gr. so otročje stvari izginile proč.] otročje stvari dal stran. ¹² § Kajti sedaj vidimo skozi steklo, temno;g[temno: gr. v uganki.] toda takrat iz obličja v obličje; sedaj spoznavam deloma, toda takrat bom spoznal enako, kakor sem bil tudi sam spoznan. ¹³ In sedaj ostajajo vera, upanje, ljubezen, to troje; toda največja od teh je ljubezen.