Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Dejanja apostolov (Apd)

Apd, 14. poglavje

¹ Pripetilo pa se je v Ikóniju, da sta oba skupaj odšla v judovsko sinagogo in tako govorila, da je velika množica, tako Judov kakor tudi Grkov, verovala. ² Toda neverni Judje so razvneli pogane in hudobno vplivali na njihovo mišljenje proti bratoma. ³ Ostala sta torej dolgo časa in pogumno govorila v Gospodu, ki je dal pričevanje k besedi svoje milosti in zagotovil, da so se po njunih rokah dogajala znamenja in čudeži. ⁴ Vendara[Leta Gospodovega 46.] je bila množica iz mesta razdeljena; del je držal z Judi, del pa z apostoloma. ⁵ In ko je bil storjen napad, ki so ga sprožili tako pogani kakor tudi Judje s svojimi vladarji, da z njima kruto ravnajo in da ju kamnajo, ⁶ sta bila o tem obveščena in pobegnila v Listro in Derbo, mesti v Likaoniji in k področju, ki leži naokoli ⁷ in tam oznanjala evangelij.

⁸ In v Listri je sedel nek mož, nemočen v svojih stopalih, pohabljen že od maternice svoje matere, ki nikoli ni hodil. ⁹ Isti je slišal Pavla govoriti. Ta je neomajno zrl vanj in zaznavajoč, da je imel vero, da bi bil ozdravljen, ¹⁰ je z močnim glasom rekel: »Stopib[Stopi…: Bezae Codex Cantabrigiensis dodaja: »Tebi pravim: ›V imenu Jezusa Kristusa stopi pokonci na svoja stopala in hodi.‹« In nemudoma je hodil, takoj poskočil in hodil] pokonci na svoja stopala.« In poskočil je in hodil. ¹¹ In ko je množica videla, kaj je Pavel storil, so povzdignili svoje glasove, rekoč v likaonskem jeziku: »K nam dol sta prišla bogova v človeški podobi.« ¹² In Barnaba so imenovali Jupitra,c[Jupitra: gr. Zevsa.] Pavla pa Merkurja,d[Merkurja: gr. Hermesa.] ker je bil glavni govornik. ¹³ Potem je Jupitrove[Jupitrov: gr. Zevsov.] svečenik, ki je bil pred njihovim mestom, k velikim vratom privedel vola in vence in z množico želel opraviti žrtvovanje. ¹⁴ Nakar, ko sta apostola Barnaba in Pavel to razumela, sta raztrgala svoja oblačila in stekla med množico, vzklikajoč ¹⁵ in govoreč: »Možje, zakaj počnete te stvari? Tudi midva sva z vami človeka podobnih strasti in oznanjava vam, da naj bi se od teh ničevosti spreobrnili k živemu Bogu,1[1 Mz 1,1; Ps 146,5; Raz 14,7] ki je naredil nebo in zemljo in morje ter vse stvari, ki so v njih, ¹⁶ ki je v prejšnjih časih prenašal vse narode, da hodijo po svojih poteh.2[Ps 81,13] ¹⁷ Vendar sebe ni pustil brez pričevanja, ker je delal dobro in nam dajal dež z neba ter rodovitna obdobja in naša srca napolnjeval s hrano in veseljem.« ¹⁸ In s temi besedami sta komaj zadržala množico, da jima ni opravila žrtvovanja.

¹⁹ In tja so prišli neki Judje iz Antiohije in Ikónija, ki so pregovorili množico3[2 Kor 11,25] in ko so kamnali Pavla, so ga izvlekli iz mesta, ker so mislili, da je bil mrtev. ²⁰ Vendar ko so ga obkrožili učenci, je vstal ter prišel v mesto in naslednji dan je z Barnabom odšel v Derbo. ²¹ In ko sta temu mestu oznanila evangelij ter mnoge učila,f[mnoge učila: gr. naredila veliko učencev.] sta se ponovno vrnila v Listro in v Ikónij in Antiohijo ²² ter krepila duše učencev in jih spodbujala, naj nadaljujejo v tej veri in da moramo skozi veliko stisk vstopiti v Božje kraljestvo. ²³ In ko sta jim v vsaki cerkvi odredila starešine ter molila s postom, sta jih priporočala Gospodu, ki so mu verovali. ²⁴ In potem, ko sta prepotovala skozi vso Pizidijo, sta prišla v Pamfilijo. ²⁵ In ko sta besedo oznanila v Pergi, sta odšla dol v Atálejo ²⁶ in od tam sta odjadrala v Antiohijo, od koder sta bila priporočena Božji milosti za delo, ki sta ga izvršila. ²⁷ In ko sta prišla in so skupaj zbrali cerkev, sta jim ponovila vse, kar je Bog z njima storil in kako je odprl vrata vere k poganom. ²⁸ In tam sta z učenci ostala dolgo časa.