Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Dejanja apostolov (Apd)

Apd, 17. poglavje

¹ Torej ko sta šla skozi Amfípolo in Apolonijo sta prišla do Tesaloníke, kjer je bila judovska sinagoga. ² In kakor je bila njegova navada, je Pavel vstopil k njim in tri šabate z njimi razpravljal iz Pisem, ³ § razkrival in trdil, da je Kristus brezpogojno moral trpeti in ponovno vstati od mrtvih in da je ta Jezus, kia[ki…: ali, katerega, pravi, jaz oznanjam.] vam ga oznanjam, Kristus. ⁴ In nekateri izmed njih so verovali in se družili s Pavlom in Silom, in velika množica izmed predanih Grkov ter ne malo izmed vodilnih žensk.

⁵ Toda Judje, ki niso verovali, so prevzeti z zavistjo, vzeli k sebi neke ničvredne pajdaše iz prostaške sorte in zbrali skupino in po vsem mestu zanetili vstajo ter napadli Jazonovo hišo in si prizadevali, da ju privedejo k ljudstvu [dežele]. ⁶ Ko pa ju niso našli, so Jazona in neke brate odvlekli k vladarjem mesta ter kričali: »Tile, ki so obrnili svét na glavo, so prišli tudi sèm, ⁷ ki jih je sprejel Jazon, in vsi ti delajo nasprotno cesarjevim odlokom, rekoč, da obstaja drug kralj, nek Jezus.« ⁸ In vznemirili so množico in mestne vladarje, ko so slišali te stvari. ⁹ In ko so od Jazona in od drugih prejeli varščino, so jih izpustili.

¹⁰ In bratje so Pavla ter Sila takoj ponoči odposlali v Berójo. Ko sta prispela tja, sta odšla v judovsko sinagogo. ¹¹ Ti so bili plemenitejši, kakor tisti v Tesaloníki, ker so z vso prisebnostjo sprejeli besedo in dnevno preiskovali Pisma, če so bile te stvari take. ¹² Zato so mnogi izmed njih verovali, tudi častitljive ženske, ki so bile Grkinje in izmed mož ne malo. ¹³ Toda ko so Judje iz Tesaloníke spoznali, da je Pavel Božjo besedo oznanjal v Beróji, so prišli tudi tja in razvneli množico. ¹⁴ In potem so bratje Pavla takoj odposlali, da gre, kot bi bilo k morju, toda Sila in Timótej sta še vedno ostala tam. ¹⁵ In ti, ki so spremljali Pavla, so ga privedli v Atene in ko so prejeli zapoved za Sila in Timóteja, naj z vso naglico prideta k njemu, so odšli.

¹⁶ Torej medtem kob[Leta Gospodovega 54.] je Pavel v Atenah čakal nanju, je bil njegov duh v njem razvnet, ko je videl mesto v celotic[v celoti…: ali, polno malikov.] predano malikovanju. ¹⁷ Zato se je v sinagogi prerekal z Judi in s predanimi osebami in vsakodnevno na trgu s temi, ki so se srečevali z njim. ¹⁸ Potem so mu ugovarjali neki filozofid[filozofi: gr. rad imeti modre (npr. pametne) stvari.] izmed epikurejcev in izmed stoikov. In nekateri so rekli: »Kaj hoče povedati ta blebetavec?«e[blebetavec: ali, prostaški človek.] Drugi nekako: »Zdi se, da je oznanjevalec neznanih bogov,« ker jim je oznanjal Jezusa in vstajenje. ¹⁹ In prijeli so ga ter ga privedli na Areopag,f[Areopag: ali, Marsov hrib; to je bilo v Atenah najvišje sodišče.] rekoč: »Ali lahko izvemo, kakšen je ta novi nauk, o katerem govoriš?« ²⁰ Kajti v naša ušesa prinašaš nekatere čudne besede. Hočemo torej izvedeti, kaj te stvari pomenijo. ²¹ (Kajti vsi Atenci in neznanci, ki so bili tam, svojega časa niso porabljali za nič drugega, razen da so ali govorili ali poslušali kako novo stvar.)

²² § Tedaj je Pavel na sredi Marsovega hribag[Marsovega hriba: ali, sodišča Areopažanov; [ali: Areopaga.]] vstal in rekel: » Vi atenski možje, zaznavam, da ste v vseh stvareh preveč vraževerni. ²³ Kajti ko sem šel mimo in gledal vaše predmete čaščenja,h[predmete čaščenja: ali, bogove, ki jih častite.]1[2 Tes 2,4] sem našel oltar s tem napisom: NEPOZNANEMU BOGU. Katerega torej vi nevedno obožujete, tega vam jaz razglašam. ²⁴ Bog, ki je naredil svét in vse stvari na njem, glede na to, da je on Gospodar neba in zemlje, ne prebiva v templjih, narejenimi z rokami,2[Apd 7,48] ²⁵ tudi ni oboževan s človeškimi rokami, kakor da karkoli potrebuje, glede na to, da vsem daje življenje in dihanje in vse stvari3[Ps 50,8-13] ²⁶ in je iz ene krvi naredil vse narode ljudi, da prebivajo na vsem obličju zemlje in je vnaprej določil določene čase in meje njihovega prebivanja, ²⁷ § da bi iskali Gospoda, če bi ga morda dotipali in ga našli, čeprav ni daleč od vsakega izmed nas. ²⁸ Kajti v njem živimo in se gibljemo in obstajamo, kakor so rekli celó nekateri izmed vaših pesnikov: ›Kajti tudi mi smo njegovo potomstvo.‹ ²⁹ Kot smo torej potomstvo Boga,4[Iz 40,18] ne bi smeli misliti, da je Božanstvo podobno zlatu ali srebru ali kamnu, vrezanemu od umetnika in [s] človeško pripravo. ³⁰ In nad časi te nevednosti je Bog zamižal, toda sedaj povsod vsem ljudem zapoveduje, da se pokesajo, ³¹ kajti določil je dan, na katerega bo sodil svét v pravičnosti, po tem možu, ki ga je določil. O tem je dali[dal…: ali, ponudil vero.] zagotovilo vsem ljudem, ker ga je obudil od mrtvih.«

³² Ko pa so slišali o vstajenju mrtvih, so se nekateri posmehovali, drugi pa so rekli: »O tej zadevi te bomo ponovno poslušali.« ³³ Tako je Pavel odšel izmed njih. ³⁴ Vendar so se mu določeni možje trdno pridružili in verovali, med katerimi je bil Dionizij Areopagít in ženska, po imenu Dámaris in drugi z njima.