Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Dejanja apostolov (Apd)

Apd, 5. poglavje

¹ Toda nek mož, po imenu Hananija, je s Safíro, svojo ženo, prodal posestvo ² in zadržal del denarne vsote in tudi njegova žena je bila seznanjena s tem in prinesel je določen del ter ga položil k stopalom apostolov. ³ Toda Peter je rekel: »Hananija, zakaj je Satan napolnil tvoje srce, da lažeša[da lažeš…: ali, da prevaraš Svetega Duha.] Svetemu Duhu in da zadržiš del vsote od zemljišča? ⁴ Dokler je ostajalo, ali ni bilo tvoje? In potem, ko je bilo prodano, ali ni bilo v tvoji oblasti? Zakaj si v svojem srcu spočel to stvar? Nisi lagal ljudem, temveč Bogu.« ⁵ In ko je Hananija slišal te besede, je padel dol ter izdihnil. In velik strah je prišel na vse tiste, ki so slišali te stvari. ⁶ Mladeniči pa so vstali, ga ovili, odnesli ven ter ga pokopali. ⁷ In bilo je približno tri ure kasneje, ko je vstopila njegova žena, ki ni vedela, kaj se je zgodilo. ⁸ In Peter jo je ogovoril: »Povej mi ali sta za toliko prodala zemljišče?« In ona je rekla: »Da, za toliko.« ⁹ Tedaj ji je Peter rekel: »Kako je to, da sta se skupaj strinjala, da skušata Gospodovega Duha? Glej, stopala teh, ki so pokopala tvojega moža, so pri vratih in odnesli te bodo ven.« ¹⁰ Potem je nemudoma padla ob njegovih stopalih in izročila duha. In vstopili so mladeniči ter jo našli mrtvo in ko so jo odnesli, so jo pokopali poleg njenega moža. ¹¹ In velik strah je prišel nad vso cerkev in nad vse, ki so slišali te stvari.

¹² Po rokah apostolov pa se je med ljudmi zgodilo mnogo znamenj in čudežev; (in vsi so bili soglasno v Salomonovem preddverju. ¹³ Od preostalih pa se jim nihče ni drznil pridružiti, toda ljudje so jih poveličevali. ¹⁴ In še več vernikov je bilo dodanih h Gospodu, množice tako moških kakor žensk.) ¹⁵ Toliko, da so na uliceb[ulice…: ali, vsako ulico.] prinašali bolne in jih polagali na postelje ter ležišča, da bi lahko vsaj Petrova senca, ko je šel mimo, zasenčila nekatere izmed njih. ¹⁶ Tudi ven iz mest naokoli Jeruzalema je prihajala množica, ki je prinašala bolne ljudi in te, ki so bili nadlegovani z nečistimi duhovi; in vsi so bili ozdravljeni.

¹⁷ Tedaj je vstal véliki duhovnik in vsi tisti, ki so bili z njim (kar je saducejska ločina) in izpolnjeni so bili z ogorčenjemc[ogorčenjem: ali, nevoščljivostjo.] ¹⁸ in svoje roke so položili na apostole ter jih vtaknili v skupno ječo. ¹⁹ Toda Gospodov angel je ponoči odprl vrata ječe in jih privedel naprej ter rekel: ²⁰ »Pojdite, stopíte in govorite ljudem v templju vse besede tega življenja.« ²¹ In ko so to slišali, so zgodaj zjutraj vstopili v tempelj ter učili. Toda prišel je véliki duhovnik in tisti, ki so bili z njim in so sklicali skupaj véliki zbord[Celoten shod izraelskih starešin.] in ves senat Izraelovih otrók in poslali k ječi, da bi jih privedli. ²² Toda ko so prišli častniki in jih niso našli v ječi, so se vrnili ter povedali, ²³ rekoč: »Ječo smo resnično našli zaklenjeno z vso varnostjo in čuvaje, ki so stali zunaj pred vrati, toda ko smo [vrata] odprli, v njej nismo našli nikogar.« ²⁴ Torej ko so véliki duhovnik in tempeljski stotnik ter visoki duhovniki slišali te besede, so se bali k čému se bo to razvilo. ²⁵ Tedaj je nekdo prišel ter jim povedal, rekoč: »Glejte, možje, ki ste jih vtaknili v ječo, stojijo v templju in učijo ljudi.« ²⁶ Tedaj je stotnik s častniki odšel in jih privedel brez nasilja, kajti bali so se ljudi, da jih ne bi kamnali. ²⁷ In ko so jih privedli, so jih postavili pred véliki zbor in véliki duhovnik jih je vprašal, ²⁸ rekoč:1[Apd 4,18] »Ali vam nismo strogo zapovedali, da naj ne bi učili v tem imenu? In glejte, Jeruzalem ste napolnili s svojim naukom in nad nas nameravate privesti kri tega človeka.«

²⁹ Potem so Peter in drugi apostoli odgovorili ter rekli: »Mi moramo bolj ubogati Boga kakor ljudi. ³⁰ Bog naših očetov je obudil Jezusa, ki ste ga vi usmrtili in obesili na križ. ³¹ § Njega je Bog s svojo desnico povišal, da postane Princ in Odrešenik, da bi Izraelu dal kesanje in odpuščanje grehov. ³² In mi smo njegove priče o teh stvareh; in tako je tudi Sveti Duh, ki ga je Bog dal tistim, ki ga ubogajo.«

³³ Ko so to slišali, so bili do srca zbodeni in se posvetovali, da jih ubijejo. ³⁴ Potem je nekdo v vélikem zborue[Gl. op.: Dan 9,27.]2[[Dan 9,27]] vstal, farizej, po imenu Gamáliel, učen mož postave, ugleden med vsemi ljudmi in velel, da jih za nekaj časa vržejo ven; ³⁵ in jim rekel: »Vi, možje v Izraelu, pazíte se, kaj nameravate storiti glede teh ljudi. ³⁶ Kajti pred temi dnevif[Tretje leto pred začetkom označevanja let z ›leta Gospodovega.‹] je vstal Tevdá, ki se je bahal, da je pomemben; kateremu so se pridružili številni ljudje, okoli štiristo; ki je bil umorjen, in vsi, kolikor se mu jih je pokoravalo,g[pokoravalo: ali, verovalo.] so bili razkropljeni in uničeni. ³⁷ Po tem možu je, v dneh obdavčenja, vstal Juda iz Galileje in za seboj potegnil mnogo ljudi; tudi on je umrl in vsi so bili razkropljeni, celó tako mnogi, kot so ga ubogali.h[ga ubogali: ali, verovali.] ³⁸ In sedaj vam povem: ›Zadržite se pred temi ljudmi in pustite jih pri miru. Kajti če je ta namera ali to delo od ljudi, se bo izjalovilo; ³⁹ toda če je to od Boga, tega ne morete premagati, da ne bi bili morda najdeni celo, da se borite zoper Boga.‹« ⁴⁰ In strinjali so se z njim. Ko pa so poklicali apostole ter jih pretepli, so jim zapovedali, da naj ne govorijo v Jezusovem imenu in jih izpustili.

⁴¹ In odšli so izpred prisotnosti vélikega zbora, veseli, da so bili spoznani za vredne trpeti sramoto zaradi njegovega imena. ⁴² In niso prenehali v templju in v vsaki hiši vsak dan učiti ter oznanjati Jezusa Kristusa.