Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Splošno Jakobovo pismo (Jak)

Jak, 2. poglavje

¹ Moji bratje, té vere našega Gospoda Jezusa Kristusa, Gospoda slave, ne imejte z oziranjem na osebe. ² Kajti če pride v vaš zbora[zbor: gr. sinagogo.] mož z zlatim prstanom in čedno obleko, pride pa tudi revež v grdem oblačilu; ³ in se ozirate k tistemu, ki nosi elegantno oblačilo ter mu rečete: »Sédi tukaj na dobrob[dobro: ali, primerno, ali, spodobno.] mesto;« revnemu pa rečete: »Stoj tukaj ali sédi tukaj pod mojo pručko.« ⁴ Mar niste potem v sebi pristranski in ste postali sodniki s hudobnimi mislimi? ⁵ Poslušajte, moji ljubljeni bratje: »Ali ni Bog izbral revnih tega svetá, bogatih v veri in dedičev kraljestva,c[kraljestva: ali, tega kraljestva.] ki ga je obljubil tem, ki ga ljubijo?« ⁶ Toda vi ste prezirali revnega. Ali vas ne zatirajo bogataši in vas vlečejo pred sodne stole? ⁷ Ali ne preklinjajod[preklinjajo: ali, zasramujejo, ali, obrekujejo.] oni tega vrednega imena, po katerem ste imenovani? ⁸ Če izpolnite kraljevo postavo glede Pisma: »Svojega bližnjega boš ljubil kakor samega sebe,« delate pravilno. ⁹ Toda če se ozirate na osebe, storite greh in ste po postavi pograjani kot prestopniki. ¹⁰ Kajti kdorkoli se bo držal celotne postave in se vendar prekrši v eni točki, je kriv vseh.1[2 Mz 20,13-16; [5 Mz 5,17-20]; [Mt 19,18]; [Mr 10,19]; [Lk 18,20]; [Rim 13,8-10]] ¹¹ Kajti kdore[kdor…: ali, ta postava, ki je rekla.] je rekel: »Ne počni zakonolomstva,« je rekel tudi: »Ne ubijaj.« Torej če ne počneš zakonolomstva, vendar če ubijaš, si postal prestopnik postave. ¹² Tako govorite in tako delajte kakor tisti, ki bodo sojeni po postavi svobode. ¹³ Kajti tisti, ki ni pokazal nobenega usmiljenja, bo sodbo prejel brez usmiljenja; in usmiljenje se razveseljujef[razveseljuje: ali, veseli.] zoper sodbo. ¹⁴ Kaj to koristi, moji bratje, četudi človek reče, [da] ima vero, nima pa del? Mar ga lahko ta vera reši? ¹⁵ Če sta brat ali sestra naga in brez dnevne hrane, ¹⁶ in jima kdo izmed vas reče: »Odidita v miru, bodita ogreta in nasičena;« čeprav jima ne daste teh stvari, ki so potrebne telesu; kaj to koristi? ¹⁷ Prav tako ta vera, če nima del, je sama zaseg[zase: gr. po sebi.] mrtva. ¹⁸ Da, človek lahko reče: »Ti imaš vero, jaz pa imam dela. Pokaži mi to svojo vero brezh[brez: nekatera besedila berejo, iz.] svojih del in pokazal ti bom to svojo vero s svojimi deli. ¹⁹ Ti veruješ, da obstaja en Bog; pravilno ravnaš. Tudi hudiči verujejo in trepetajo.« ²⁰ Toda ali hočeš spoznati, oh prazni človek, da je ta vera brez del mrtva? ²¹ Mar ni bil naš oče Abraham opravičen z deli, ko je na oltarju daroval svojega sina Izaka? ²² Vidiš,i[Vidiš…: ali, Ti vidiš.] kako je ta vera sodelovala z njegovimi deli in je ta vera z deli postala popolna? ²³ In izpolnjeno je bilo Pismo, ki pravi:2[1 Mz 15,6; Rim 4,3; Gal 3,6] ›Abraham je veroval Bogu in to mu je bilo pripisano v pravičnost;‹ in imenovan je bil: ›Prijatelj Boga.‹ ²⁴ Vidite torej kako, da je človek opravičen z deli in ne samo po veri. ²⁵ Ali ni bila prav tako tudi pocestnica Rahába opravičena z deli, ko je sprejela poslanca in ju odposlala [po] drugi poti? ²⁶ Kajti kakor je telo brez duhaj[duha: ali, diha.] mrtvo, tako je tudi ta vera brez del mrtva.