Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Evangelij po Luku (Lk)

Lk, 18. poglavje

¹ In povedal jim je priliko zato, da morajo ljudje1[1 Tes 5,17] vedno moliti in ne izgubiti poguma, ² rekoč: »V mestua[mestu: gr. nekem mestu.] je bil sodnik, ki se ni bal Boga niti se ni oziral na človeka. ³ In v tistem mestu je bila vdova in prihajala je k njemu, rekoč: ›Maščuj me nad mojim nasprotnikom.‹ ⁴ On pa nekaj časa ni hotel, toda kasneje si je sam pri sebi rekel: ›Čeprav se ne bojim Boga niti se ne oziram na človeka, ⁵ vendarle, ker me ta vdova nadleguje, jo bom maščeval, da me s svojim nenehnim prihajanjem ne bi izmučila.‹« ⁶ Gospod pa je rekel: »Poslušajte, kaj pravi nepravični sodnik. ⁷ In ali ne bo Bog maščeval svojih izvoljenih, ki dan in noč vpijejo k njemu, čeprav jih dolgo prenaša? ⁸ Povem vam, da jih bo naglo maščeval. Vendar ko pride Sin človekov, ali bo našel takšno vero na zemlji?« ⁹ Nekaterim pa, ki so zaupali sami vase, dab[da…: ali, kot bi bili pravični.] so bili pravični in so prezirali druge, je povedal to prispodobo:c[Jezusov zaključek je šokiral takratno javnost in bi moral stresti tudi današnjo cerkev: cestninar je šel domov opravičen pred Bogom, farizej pa ne!] ¹⁰ »Dva človeka sta šla gor v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi pa davkar. ¹¹ Farizej je stal in sam s seboj takole molil: ›Bog, zahvaljujem se ti, ker nisem kakor so drugi ljudje, izsiljevalci, nepravični, zakonolomci ali celó kakor ta davkar. ¹² § Postim se dvakrat na šabat, d[dvakrat na šabat: gr. δὶς τοῦ σαββάτου /dis tu sabatu/; običajno so na šabat jedli 3 obroke, toda nekateri pobožni Judje so na podlagi 2 Mz 16,25 izpustili dva obroka, namesto običajnih treh, in se na ta način postili; v KJV se je predrugačila beseda šabat v: ›dvakrat tedensko‹.] 2[[2 Mz 16,25]] desetine dajem od vsega, kar imam. ¹³ Davkar pa, ki je stal daleč stran, ni hotel niti svojih oči povzdigniti k nebu, temveč se je udarjal po svojih prsih, rekoč: ›Bog bodi usmiljen meni grešniku.‹ ¹⁴ Povem vam, ta človek je odšel dol k svoji hiši toliko bolj opravičen kakor drugi, 3[Mt 23,12] kajti vsak, kdor sebe povišuje, bo ponižan; kdor pa sebe ponižuje, bo povišan.« ¹⁵ K njemu pa so privedli tudi otročiče, da bi se jih dotaknil, toda ko so njegovi učenci to videli, so jih okarali.4[Mt 19,13; [Mr 10,13]] ¹⁶ Toda Jezus jih je poklical k sebi in rekel: »Dovolite majhnim otrokom prihajati k meni in ne prepovejte jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. ¹⁷ Resnično, povem vam: ›Kdorkoli ne bo sprejel Božjega kraljestva kakor majhen otrok, nikakor ne bo vstopil vanj.‹« ¹⁸ In nek vladar ga je vprašal, rekoč: »Dobri Učitelj, kaj naj storim, da bom podedoval večno življenje?«5[Mt 19,16; [Mr 10,17]; [Lk 10,25]] ¹⁹ Jezus pa mu je rekel: »Zakaj me kličeš dober? Nihče ni dober, razen enega, to je Boga. ²⁰ Zapovedi poznaš: ›Ne zagreši zakonolomstva,‹ ›Ne ubijaj,‹ ›Ne kradi,‹ ›Ne pričaj po krivem,‹ ›Spoštuj svojega očeta in svojo mater.‹«6[2 Mz 20,13-16; [5 Mz 5,17-20]; [Mt 19,18]; [Mr 10,19]; [Rim 13,8-10]; [Jak 2,10-11]] ²¹ On pa je rekel: »Vsega tega sem se držal od svoje mladosti dalje.« ²² Torej ko je Jezus slišal te besede, mu je rekel: »Vendarle ti manjka ena stvar. Prodaj vse, kar imaš in razdeli revnim in imel boš zaklad v nebesih in pridi, hodi za menoj.« ²³ In ko je oni to slišal, je bil zelo žalosten, kajti bil je zelo bogat. ²⁴ In ko je Jezus videl, da je bil zelo žalosten, je rekel: »Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastva, vstopili v Božje kraljestvo! ²⁵ Kajti lažje je za kamelo, da gre skozi šivankino uho, kakor za bogataša vstopiti v Božje kraljestvo.« ²⁶ Tisti pa, ki so to slišali, so rekli: »Kdo je potem lahko rešen?« ²⁷ In rekel je: »Stvari, ki so nemogoče z ljudmi, so mogoče z Bogom.« ²⁸ Potem je Peter rekel: »Glej! Vse smo zapustili in ti sledili.«7[Mt 19,27] ²⁹ In rekel jim je: »Resnično, povem vam: ›Nikogar ni, ki bi zapustil hišo ali starše ali brate ali ženo ali otroke zaradi Božjega kraljestva, ³⁰ ki ne bi prejel mnogokrat več v tem sedanjem času in večno življenje v svetu, ki pride.‹«

³¹ Potem je k sebi vzel dvanajstere in jim rekel: »Glejte, mi gremo gor v Jeruzalem in vse besede, ki so glede Sina človekovega napisane po prerokih, se bodo dovršile.8[Mt 20,17] ³² Kajti izročen bo poganom in zasmehovan in hudobno tretiran ter opljuvan, ³³ pa tudi bičali ga bodo in usmrtili in tretji dan e[tretji dan praznika nekvašenega kruha.] bo ponovno vstal.« ³⁴ Oni pa niso razumeli nobene od teh besed in ta govor je bil skrit pred njimi niti niso razumeli besed, ki so bile izgovorjene.

³⁵ In pripetilo se je, da ko je prišel blizu Jêrihe, da je ob poti sedèl nek slepi mož ter beračil.9[Mt 20,29] ³⁶ In ko je slišal iti mimo množico, je vprašal, kaj je to pomenilo. ³⁷ In povedali so mu, da gre mimo Jezus Nazarečan. ³⁸ In ta je zavpil, rekoč: »Jezus, ti Davidov Sin, usmili se me.« ³⁹ Tisti pa, ki so hodili spredaj, so ga grajali, da naj molči, toda on je bolj in bolj vpil: » Ti, Davidov Sin, usmili se me.« ⁴⁰ In Jezus se je ustavil ter ukazal, naj bo priveden k njemu in ko je ta prišel bliže, ga je vprašal, ⁴¹ rekoč: »Kaj hočeš, da naj ti storim?« On pa je rekel: »Gospod, da lahko spregledam.« ⁴² Jezus mu je rekel: »Prejmi svoj vid, ta tvoja vera te je rešila.« ⁴³ In takoj je prejel svoj vid in mu sledil ter proslavljal Boga. In ko so vsi ljudje to videli, so dali hvalo Bogu.