Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Božansko razodetje Janeza (Raz)

Raz, 11. poglavje

¹ § In dan mi je bil trst, podoben palici in angel je stal, rekoč: »Vstani in izmeri Božji tempelj in oltar in te, ki v njem obožujejo. ² Toda dvor, ki je zunaj templja, izpustia[izpusti: gr. vrzi ven.] in ga ne izmeri, kajti dan je poganom in dvainštirideset mesecev bodo pod stopali pohojali svéto mesto. ³ Inb[In…: ali, Svojima dvema pričama bom dal, da bosta lahko prerokovali.] svojima dvema pričama bom dal oblast in prerokovali bosta tisoč dvesto in šestdeset dni, oblečeni v vrečevino.« ⁴ To sta1[Zah 4,3; Zah 4,11-14] dve oljki in dva svečnika, ki stojita pred Bogom zemlje. ⁵ In če jima bo katerikoli človek škodil, iz njunih ust izide ogenj in požre njune sovražnike. Če pa ju bo katerikoli človek poškodoval, mora biti na ta način ubit. ⁶ Ta [dva] imata oblast, da zapreta nebo, da v dneh njunega prerokovanja ne dežuje in oblast imata nad vodami, da jih spremenita v kri, zemljo pa udarita z vsemi nadlogami, tako pogosto, kakor hočeta. ⁷ In ko bosta končala svoje pričevanje, se bo iz brezna brez dna povzpel zvernik, ki bo naredil vojno proti njima in ju premagal ter ju ubil. ⁸ Njuni trupli pa bosta ležali na ulici velikega mesta, ki se mu duhovno reče Sódoma in Egipt, kjer je bil križan tudi naš Gospod. ⁹ In tisti izmed ljudi in sorodstev in jezikov in narodov bodo tri dni in pol gledali njuni trupli in ne bodo pustili, da bi bili njuni trupli položeni v grobova. ¹⁰ In tisti, ki prebivajo na zemlji, se bodo veselili nad njima in se zabavali ter bodo drug drugemu pošiljali darila, ker sta ta dva preroka mučila te, ki prebivajo na zemlji. ¹¹ Po treh dneh in pol pa je vanju vstopil Duh življenja od Boga in vstala sta na svoja stopala in na te, ki so ju videli, je padel velik strah. ¹² In zaslišala sta močan glas z neba, ki jima je rekel: »Pridita sèm gor.« In v oblaku sta se vzpela do neba, njuni sovražniki pa so ju gledali. ¹³ In isto uro je bil tam velik potres in padel je deseti del mesta in v potresu jih je bilo izmed ljudic[izmed ljudi: gr. človeških imen.] umorjenih sedem tisoč; preostanek pa je bil zgrožen in dal slavo Bogu nebes. ¹⁴ Drugo gorje je minilo in glej, hitro pride tretje gorje. ¹⁵ § In zatrobil je sedmi angel in v nebesih so bili močni glasovi, govoreč: »Kraljestvad[Kraljestva: gr. basileia.] tega svetae[sveta: gr. kosmos.] so postala kraljestva našega Gospoda in njegovega Kristusa in vladal bo na veke vekov.« ¹⁶ In štiriindvajset starešin, ki so na svojih sedežih sedeli pred Bogom, je padlo na svoje obraze ter oboževalo Boga, ¹⁷ § rekoč: »Zahvaljujemo se ti, oh Gospod Bog Vsemogočni, ki si in si bil in boš prišel, ker si si vzel svojo veliko moč in si zakraljeval. ¹⁸ In narodi so bili jezni in prišel je tvoj bes in čas mrtvih in da bi jim bilo sojeno in da bi dal nagrado svojim služabnikom prerokom in svétim ter tem, ki se bojijo tvojega imena, majhnim in velikim, in da bi uničil te, ki uničujejof[uničujejo: ali, kvarijo.] zemljo.« ¹⁹ In v nebesih se je odprl Božji tempelj in v njegovem templju je bilo videti skrinjo njegove zaveze; in bili so bliski in glasovi in grmenja in potres in velika toča.