Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Peta Mojzesova knjiga (Devteronomij) (5 Mz)

5 Mz, 29. poglavje

¹ To so besede zaveze, ki jo je Gospod zapovedal Mojzesu, da jo z Izraelovimi otroki sklene v moábski deželi, poleg zaveze, ki jo je z njimi sklenil na Horebu.

² Mojzes je klical vsemu Izraelu in jim rekel: »Videli ste1[2 Mz 19,4] vse, kar je Gospod storil pred vašimi očmi v egiptovski deželi faraonu in vsem njegovim služabnikom in vsej njegovi deželi, ³ velike preizkušnje, ki so jih videle tvoje oči, znamenja in tiste velike čudeže. ⁴ Vendar vam Gospod do tega dne ni dal srca, da zaznate, oči, da vidite in ušesa, da slišite. ⁵ Jaz sem vas štirideset let vodil po divjini. Vaša oblačila se na vas niso postarala in sandal na tvojem stopalu se ni postaral. ⁶ Niste jedli kruha niti pili vina ali močne pijače, da bi lahko spoznali, da jaz sem Gospod, vaš Bog. ⁷ In ko ste prišli na ta kraj, sta Sihón, kralj v Hešbónu in bašánski kralj Og, prišla ven zoper nas v bitko in mi smo ju udarili. ⁸ Zavzeli smo njuno deželo in jo izročili v dediščino Rubenovcem, Gádovcem in polovici Manásejevega rodu. ⁹ 2[5 Mz 4,6; 1 Kr 2,3; Joz 1,7] Varujte torej besede te zaveze in jih izvršujte, da boste lahko uspevali v vsem svojem delu.

¹⁰ Vsi izmed vas ta dan stojite pred Gospodom, vašim Bogom: vaši poveljniki vaših rodov, vaše starešine in vaši častniki, z vsemi Izraelovimi možmi, ¹¹ vaši malčki, vaše žene in tvoj tujec, ki je v tvojem taboru, od sekalca tvojega lesa, do prinašalca tvoje vode, ¹² da bi vstopila[vstopil: hebr. prešel.] v zavezo z Gospodom, svojim Bogom in v njegovo prisego, ki jo Gospod, tvoj Bog, danes sklepa s teboj, ¹³ da bi te ta dan lahko osnoval za svoje ljudstvo in da bi ti bil on lahko Bog, kakor ti je rekel in kakor je prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu. ¹⁴ Niti te zaveze in te prisege ne sklepam samo s teboj, ¹⁵ temveč s tistim, ki ta dan stoji tukaj z nami pred Gospodom, našim Bogom in tudi s tistim, ki ga ta dan ni tukaj z nami ¹⁶ (kajti veste, kako smo prebivali v egiptovski deželi in kako smo prišli skozi narode, mimo katerih ste šli ¹⁷ in ste videli njihove ogabnosti in njihove malike,b[malike: hebr. gnojne bogove.] les in kamen, srebro in zlato, ki so bili med njimi) ¹⁸ da ne bi bilo med vami moža ali ženske ali družine ali rodu, katerega srce se ta dan obrača stran od Gospoda, našega Boga, da gre in služi bogovom teh narodov, da ne bi bilo med vami korenine, ki obrodi žolčc[žolč: ali, strupeno zelišče: hebr. glava; [verjetno mak zaradi svoje strupene, zelo opazne glavice.]] in pelin ¹⁹ in zgodi se, ko sliši besede tega prekletstva, da se blagoslovi v svojem srcu, rekoč: ›Imel bom mir, čeprav hodim v zamislid[zamisli: ali, trmoglavosti.] svojega srca, da žejie[žeji…: hebr. pijanega dodajam k žejnemu.] dodajam pijanost.‹ ²⁰ Gospod mu ne bo prizanesel, temveč se bosta potem Gospodova jeza in njegova ljubosumnost kadili zoper tega človeka in vsa prekletstva, ki so zapisana v tej knjigi, bodo legla nanj in Gospod bo njegovo ime izbrisal izpod neba. ²¹ Gospod ga bo izmed vseh Izraelovih rodov oddvojil v zlo, glede na vsa prekletstva zaveze, ki sof[so: hebr. je.] zapisana v tej knjigi postave, ²² tako da bodo rekli prihajajočemu rodu tvojih otrók, ki bodo vstali za vami in tujcu, ki bo prišel iz daljne dežele, ko bodo videli nadloge te dežele in bolezni, kig[ki…: hebr. s katerimi jo je Gospod naredil bolno.] jih je Gospod položil nanjo ²³ in da je njegova celotna dežela žveplo, sol in gorenje, da ta ni posejana niti ne vzbrsti niti nobena trava ne raste na njej, kakor3[1 Mz 19,24-25] uničenje Sódome, Gomóre, Adme in Cebojíma, ki jih je Gospod uničil v svoji jezi in v svojem besu. ²⁴ Celo vsi narodi bodo rekli: ›Zakaj4[1 Kr 9,8; Jer 22,8] je Gospod tako storil tej deželi? Kaj pomeni gorenje te velike jeze?‹ ²⁵ Potem bodo možje rekli: ›Ker so zapustili zavezo Gospoda, Boga svojih očetov, ki jo je z njimi sklenil, ko jih je privedel ven iz egiptovske dežele, ²⁶ kajti šli so in služili drugim bogovom in jih oboževali, bogovom, ki jihh[jih…: hebr. jim nisi dali nobenega deleža.] niso poznali in ki jim jih on ni dali[dal…: hebr. razdelil.] ²⁷ in Gospodova jeza je bila vžgana zoper to deželo, da nadnjo privede vsa prekletstva, ki so zapisana v tej knjigi. ²⁸ Gospod jih je v jezi izkoreninil iz njihove dežele, v besu in v velikem ogorčenju in jih vrgel v drugo deželo, kakor je to ta dan.‹ ²⁹ Skrivne stvari pripadajo Gospodu, našemu Bogu, toda tiste stvari, ki so razodete, pripadajo nam in našim otrokom na veke, da lahko storimo vse besede te postave.