Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Peta Mojzesova knjiga (Devteronomij) (5 Mz)

5 Mz, 6. poglavje

¹ Torej to so zapovedi, zakoni in sodbe, ki jih je Gospod, vaš Bog, zapovedal, naj vas jih učim, da jih boste lahko izpolnjevali v deželi, kamor greste,a[greste: hebr. prečkate.] da jo vzamete v last, ² da se boš lahko bal Gospoda, svojega Boga, da boš ohranjal vse njegove zakone in njegove zapovedi, ki sem ti jih zapovedal: ti, tvoj sin in sin tvojega sina, vse dni tvojega življenja in da bodo tvoji dnevi lahko podaljšani.

³ Poslušaj torej, oh Izrael in obeležuj, da to storiš, da bo lahko dobro s teboj in da boš lahko mogočno povečan, kakor ti je obljubil Gospod, Bog tvojih očetov, v deželi, kjer tečeta mleko in med.

⁴ Poslušaj, oh Izrael: ›Gospod, naš Bog, je en Gospod1[[5 Mz 32,39]; [Ps 86,10]; [Iz 37,16]; [Iz 44,6]; [Mr 12,29]; [Ef 4,6]; [1 Kor 8,4]] ⁵ in ljubil boš2[5 Mz 10,12; Mt 22,37; Mr 12,30; Lk 10,27] Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in z vso svojo močjo.‹ ⁶ In te3[5 Mz 11,18] besede, ki sem ti jih danes zapovedal, bodo v tvojem srcu. ⁷ In ti jih boš marljivo učilb[učil: hebr. spodbujal, ali, ostril.] svoje otroke in boš govoril o njih, ko sediš v svoji hiši, ko hodiš po poti, ko legaš in ko vstajaš. ⁸ Privezal si jih boš za znamenje na roko in te bodo kot načelek med tvojimi očmi. ⁹ Napisal jih boš na podboje svoje hiše in na svoja velika vrata. ¹⁰ In zgodilo se bo, ko te bo Gospod, tvoj Bog, privedel v deželo, ki jo je prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da ti da velika in čedna mesta, ki jih nisi zgradil ¹¹ in hiše, polne vseh dobrih stvari, ki jih nisi napolnil in izkopane vodnjake, ki jih nisi izkopal, vinograde in oljke, ki jih nisi zasadil; ko4[5 Mz 8,9-10] jih boš jedel in boš sit, ¹² potem se pazi, da ne pozabiš Gospoda, ki te je privedel iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti.c[sužnosti…: hebr. sužnjev, ali, služabnikov.] ¹³ Bal5[5 Mz 10,12; 5 Mz 10,20; 5 Mz 13,4] se boš Gospoda, svojega Boga in mu služil in prisegal pri njegovem imenu. ¹⁴ Ne boste šli za drugimi bogovi, izmed bogov ljudstev, ki so naokoli vas ¹⁵ (kajti Gospod, tvoj Bog, je med vami ljubosumen Bog), da ne bi bila zoper tebe vžgana jeza Gospoda, tvojega Boga in te uniči iz obličja zemlje.

¹⁶ Ne boste skušali Gospoda, svojega Boga, kakor6[2 Mz 17,2] ste ga skušali v Masi.7[Mt 4,7]

¹⁷ Marljivo boste varovali zapovedi Gospoda, svojega Boga, njegova pričevanja in njegove zakone, ki ti jih je zapovedal. ¹⁸ Storil boš to, kar je prav in dobro v Gospodovih očeh, da bo lahko dobro s teboj in da lahko vstopiš in vzameš v last dobro deželo, ki jo je Gospod prisegel tvojim očetom, ¹⁹ da izpred tebe prežene vse tvoje sovražnike, kakor je govoril Gospod. ²⁰ In ko te tvoj sin sprašuje vd[v…: hebr. jutri.] času, ki pride, rekoč: ›Kaj pomenijo pričevanja, zakoni in sodbe, ki vam jih je zapovedal Gospod, naš Bog?‹ ²¹ Potem boš svojemu sinu rekel: ›V Egiptu smo bili faraonovi sužnji in Gospod nas je z mogočno roko privedel iz Egipta. ²² Gospod je pred našimi očmi nad Egiptom, nad faraonom in nad vso njegovo hišo pokazal znamenja in čudeže, velike in boleče.e[boleče: hebr. zle.] ²³ Odvedel nas je od tam, da bi nas lahko privedel noter, da nam da deželo, ki jo je prisegel našim očetom. ²⁴ Gospod nam je zapovedal, da izvršujemo vse te zakone, da se vedno bojimo Gospoda, svojega Boga, za naše dobro, da nas lahko ohrani žive, kakor je to na ta dan. ²⁵ In to bo naša pravičnost, če obeležujemo, da izvršujemo vse te zapovedi pred Gospodom, svojim Bogom, kakor nam je zapovedal.‹