Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Stara zaveza

1 Mz 2 Mz 3 Mz 4 Mz 5 Mz Joz Sod Rut 1 Sam 2 Sam 1 Kr 2 Kr 1 Krn 2 Krn Ezr Neh Est Job Ps Prg Prd Pp Iz Jer Žal Ezk Dan Oz Jl Am Abd Jon Mih Nah Hab Sof Ag Zah Mal

Nova zaveza

Mt Mr Lk Jn Apd Rim 1 Kor 2 Kor Gal Ef Flp Kol 1 Tes 2 Tes 1 Tim 2 Tim Tit Flm Heb Jak 1 Pt 2 Pt 1 Jn 2 Jn 3 Jn Jud Raz

Habakuk (Hab)

1 2 3

Hab, 3. poglavje

1 Molitev preroka Habakúka na Šiginot.a 2 Oh Gospod, slišal sem tvojb govor in bil sem prestrašen. Oh Gospod, oživic svoje delo v sredi let, v sredi let ga daj spoznati, v besu se spomni usmiljenja.

3 Bog je prišel iz Temánad in Svéti z gore Parán. Sela. Njegova slava je pokrila nebo in zemlja je bila polna njegove hvale. 4 Njegov sijaj je bil kakor svetloba; imel je rogove,e izhajajoče iz njegove roke in tam je bilo skrivališče njegove moči. 5 Pred njim je odšla kužna bolezen in goreče ogljef je šlo naprej ob njegovih stopalih.1 6 Stal je in izmeril zemljo. Pogledal je in razgnal narode in večne gore so bile razkropljene, starodavni hribi so se upognili. Njegove poti so večne. 7 Videl sem kušánskeg šotore vh stiski in zavese midjánske dežele so trepetale. 8 Mar je bil Gospod nezadovoljen zoper reke? Je bila tvoja jeza zoper reke? Je bil tvoj bes zoper morje, da si jahal na svojih konjih in svojihi bojnih vozovih rešitve? 9 Tvoj lok je bil razgaljen, glede na prisege rodov, celo tvojo besedo. Sela. Zemljoj si oklenil z rekami. 10 Gore so te videle in so trepetale, preplavljanje vodá je šlo mimo, globina je izustila svoj glas in svoje roke vzdignila na visoko. 11 Sonce in luna sta mirno stala2 v svojem prebivališču. Obk svetlobi tvojih puščic3 sta šla in ob siju tvoje lesketajoče sulice. 12 V ogorčenju si korakal skozi deželo, pogane si mlatil v jezi. 13 Šel si naprej zaradi rešitve svojega ljudstva, celó zaradi rešitve s svojim maziljenim. Ti raniš poglavarja hiše zlobnih z razkritjeml temelja do vratu. Sela.4 14 Z njegovimi kopji si prebodel poglavarja njegovih vasi. Venm so prišli kakor vrtinčast veter, da me razkropijo. Njihovo razveseljevanje je bilo kakor, da bi na skrivàj požrli ubogega. 15 Skozi morje si hodil s svojimi konji, skozi kupn velikih vodá.5

16 Ko sem slišal, je moj trebuh trepetal, moje ustnice so drgetale ob glasu. Gniloba je vstopila v moje kosti in v sebi sem trepetal, da bi lahko počival na dan stiske. Ko prihaja gor k ljudstvu, jih bo preplavilo s svojimi krdeli.

17 Čeprav figovec ne bo cvetel niti ne bo sadu na trtah, [čeprav] bo trud oljke odpovedalp in polja ne bodo obrodila nobene hrane; [čeprav] bo trop odrezan od staje in v hlevih ne bo črede, 18 se bom vendar veselil v Gospodu, radostil se bom v Bogu moje rešitve. 19 Gospod Bog je moja moč in on bo moja stopala naredil podobna košutinim6 stopalom in dal mi bo, da hodim na svojih visokih krajih. Vodilnemuq pevcu na moja glasbila na strune.r

Kazalo