Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Četrta Mojzesova knjiga (Numeri) (4 Mz)

4 Mz, 36. poglavje

¹ Približali so se poglavarji očetov družin Gileádovih otrók, sinú Mahírja, sinú Manáseja, iz družin Jožefovih sinov in spregovorili pred Mojzesom in pred princi, poglavarji očetov Izraelovih otrok ² in rekli: » Gospod1[4 Mz 27,1; Joz 17,3] je zapovedal mojemu gospodu, naj Izraelovim otrokom da deželo za dediščino po žrebu in mojemu gospodu je bilo zapovedano od Gospoda, naj da dediščino našega brata Celofháda njegovim hčeràm. ³ Če bodo poročene h kateremukoli izmed sinov iz drugih rodov Izraelovih otrók, potem bo njihova dediščina vzeta od dediščine naših očetov in predana bo v dediščino rodu, kamora[kamor…: hebr. v katerega bodo.] so sprejete. Tako bo to vzeto od žreba naše dediščine. ⁴ Ko bo jubilej Izraelovih otrók, potem bo njihova dediščina položena v dediščino rodu kamorb[kamor…: hebr. v katerega bodo.] so sprejete. Tako bo njihova dediščina odvzeta od dediščine rodu naših očetov.«

⁵ Mojzes je Izraelovim otrokom zapovedal glede na Gospodovo besedo, rekoč: »Rod Jožefovih sinov je dobro rekel. ⁶ ›To je stvar, ki jo je Gospod zapovedal glede Celofhádovih hčerá, rekoč: ›Naj se poroče, s komer mislijo, da je najbolje, samo k družini rodu njihovega očeta sec[se: hebr. bodo žene.] bodo poročile. ⁷ Tako dediščina Izraelovih otrók ne bo prešla od roda k rodu, kajti vsak izmed Izraelovih otrók se bo držald[držal: hebr. trdno pridružil.] k dediščini rodu svojih očetov. ⁸ Vsaka hči, ki ima v lasti dediščino v kateremkoli rodu Izraelovih otrók, bo žena enemu iz družine rodu njenega očeta, da bodo Izraelovi otroci lahko uživali vsak človek dediščino svojih očetov. ⁹ Niti dediščina ne bo prešla od enega rodu k drugemu rodu, temveč bo vsak izmed rodov Izraelovih otrók sebe držal k svoji dediščini.‹« ¹⁰ Celo kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so Celofhádove hčere storile, ¹¹ kajti Mahla, Tirca, Hogla, Milka in Noa, Celofhádove hčere, so se poročile k sinovom bratov njihovega očeta2[4 Mz 27,1] ¹² in poročene so bile ve[v…: hebr. k nekaterim, ki so bili iz družin.] družine sinov Manáseja, Jožefovega sina in njihova dediščina je ostala v rodu družine njihovega očeta. ¹³ To so zapovedi in sodbe, ki jih je Gospod po Mojzesovi roki zapovedal Izraelovim otrokom na moábskih ravninah pri Jordanu, blizu Jêrihe.