Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Četrta Mojzesova knjiga (Numeri) (4 Mz)

4 Mz, 27. poglavje

¹ Potem so prišle hčere Celofháda,1[4 Mz 26,33; Joz 17,3] sinú Heferja, sinú Gileáda, sinú Mahírja, sinú Manáseja, od družin Jožefovega sina Manáseja, in to so imena hčerá: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirca. ² Obstale so pred Mojzesom, pred duhovnikom Eleazarjem, pred princi in vso skupnostjo, pri vratih šotorskega svetišča skupnosti, rekoč: ³ »Naš oče je umrl2[4 Mz 14,35; 4 Mz 26,64-65] v divjini in ni bil v skupini tistih, ki so se zbrali skupaj zoper Gospoda, v Korahovi skupini, temveč je umrl v svojem grehu in ni imel sinov. ⁴ Zakaj bi bilo ime našega očeta odpravljenoa[odpravljeno: hebr. zmanjšano.] od njegove družine, ker ni imel sina? Dajte nam torej posest med brati našega očeta.« ⁵ Mojzes je njihovo zadevo privedel pred Gospoda.

⁶ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ⁷ »Celofhádove hčere govorijo pravilno. Zagotovo jim boš dal posest dediščine med brati njihovega očeta in naredil, da bo dediščina njihovega očeta prešla k njim. ⁸ Izraelovim otrokom boš govoril, rekoč: ›Če mož umre in nima sina, potem boste njegovi dediščini naredili, da preide na njegovo hčer. ⁹ Če pa nima hčere, potem boste njegovo dediščino dali njegovim bratom. ¹⁰ In če nima bratov, potem boste njegovo dediščino dali bratom njegovega očeta. ¹¹ In če njegov oče nima bratov, potem boste njegovo dediščino dali njegovemu sorodniku, ki je poleg njega, iz njegove družine in ta jo bo vzel v last in to bo Izraelovim otrokom zakon razsodbe,‹« kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

¹² Gospod je rekel Mojzesu: »Povzpni3[5 Mz 32,49] se gor na to goro Abarím in poglej deželo, ki sem jo dal Izraelovim otrokom. ¹³ Ko jo boš videl, boš tudi ti zbran k svojemu ljudstvu, kakor je bil pridružen tvoj brat Aron.4[4 Mz 20,24] ¹⁴ Kajti uprla5[4 Mz 20,8-13] ste se zoper mojo zapoved v Cinski divjini, v prepiru skupnosti, da me izkažeta svetega pri vodi, pred njihovimi očmi, to je vodi6[2 Mz 17,7] iz Meríbe v Kadešu, v Cinski divjini.«

¹⁵ Mojzes je spregovoril Gospodu, rekoč: ¹⁶ »Naj Gospod, Bog duhov vsega mesa, postavi moža nad skupnost, ¹⁷ ki bo lahko odhajal pred njimi in ki bo lahko prihajal pred njimi in ki jih bo lahko vodil ven in ki jih bo lahko privedel noter, da Gospodova skupnost ne bo kakor ovce, ki nimajo pastirja.«

¹⁸ Gospod je rekel Mojzesu: »Vzemi si Nunovega sina Józueta, moža, v katerem je duh in svojo roko položi nanj ¹⁹ in ga postavi pred duhovnika Eleazarja in pred vso skupnost in mu daj zadolžitev v njihovih očeh. ²⁰ Nekaj od svoje časti boš položil nanj, da bo vsa skupnost Izraelovih otrók lahko poslušna. ²¹ Ta bo stal pred duhovnikom Eleazarjem, ki bo pred Gospodom zanj iskal nasvet po7[2 Mz 28,30] razsodbi urima. Na njegovo besedo bodo odhajali ven in na njegovo besedo bodo prihajali noter, tako on kot vsi Izraelovi otroci z njim, celo vsa skupnost.« ²² Mojzes je storil kakor mu je Gospod zapovedal. Vzel je Józueta in ga postavil pred duhovnika Eleazarja in pred vso skupnost ²³ in svoji roki položil nanj in mu dal zadolžitev, kakor je Gospod zapovedal po Mojzesovi roki.