Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Četrta Mojzesova knjiga (Numeri) (4 Mz)

4 Mz, 32. poglavje

¹ Toreja[Leta 1452 pr. Kr.] Rubenovi in Gadovi otroci so imeli veliko množico živine in ko so zagledali deželo Jazêr in deželo Gileád, glej, [ta] kraj je bil kraj za živino, ² so Gadovi otroci in Rubenovi otroci prišli in spregovorili Mojzesu, duhovniku Eleazarju in princem skupnosti, rekoč: ³ »Atarót, Dibón, Jazêr, Nimra,b[Nimra: tudi imenovana, Bet Nimra.] Hešbón, Elalé, Sebma,c[Sebma: tudi imenovana, Sibma.] Nebó in Beónd[Beón: tudi imenovan, Báal Meón.] ⁴ torej dežela, ki jo je Gospod udaril pred Izraelovo skupnostjo, je dežela živine in tvoji služabniki imajo živino.« ⁵ Zatorej so rekli: »Če smo našli milost v tvojem pogledu, naj bo ta dežela dana tvojim služabnikom za posest in ne odvedi nas čez Jordan.«

⁶ Mojzes je Gadovim otrokom in Rubenovim otrokom rekel: »Mar bodo vaši bratje šli na vojno, vi pa boste tukaj sedeli? ⁷ Zakaj odvračatee[odvračate: hebr. lomite.] srce Izraelovih otrók od tega, da bi šli čez, v deželo, ki jim jo je dal Gospod? ⁸ Tako so storili vaši očetje, ko sem jih poslal iz Kadeš Barnée, da pogledajo deželo. ⁹ Kajti ko1[4 Mz 13,24] so odšli gor, v dolino Eškól in videli deželo, so odvrnili srca Izraelovih otrók, da naj ne bi šli v deželo, ki jim jo je dal Gospod. ¹⁰ Isti čas je bila vžgana Gospodova jeza in prisegel je, rekoč: ¹¹ ›Zagotovo ne bo nihče izmed mož, ki so prišli gor iz Egipta, od2[4 Mz 14,28-29] dvajset let starih in navzgor, videl dežele, ki sem jo prisegel Abrahamu, Izaku in Jakobu, ker mif[mi…: hebr. se niso držali za menoj.] niso popolnoma sledili, ¹² razen Jefunéjevega sina Kaléba, Kenázovca in Nunovega sina Józueta, kajti onadva sta popolnoma sledila Gospodu.‹ ¹³ Gospodova jeza je bila vžgana zoper Izrael in primoral jih je, da so se štirideset let klatili po divjini, dokler ni bil použit ves rod, ki je počel zlo v Gospodovih očeh. ¹⁴ In glejte, vzdignjeni ste na mesta svojih očetov, zarod grešnikov, da še povečate Gospodovo kruto jezo zoper Izraela. ¹⁵ Kajti če se odvrnete od njega, jih bo ponovno pustil v divjini in vi boste uničili vse to ljudstvo.«

¹⁶ Približali so se k njemu in rekli: »Tukaj bomo zgradili ovčje staje za svojo živino in mesta za svoje malčke, ¹⁷ toda mi sami bomo pohiteli, da gremo oboroženi pred Izraelovimi otroki, dokler jih ne privedemo na njihov kraj in naši malčki bodo zaradi prebivalcev dežele prebivali v utrjenih mestih. ¹⁸ Ne bomo se vrnili v svoje hiše, dokler vsak mož izmed Izraelovih otrók ne podeduje svoje dediščine. ¹⁹ Kajti ne bomo je podedovali s tistimi na tamkajšnji strani Jordana ali naprej, ker nam je naša dediščina pripadla na tej strani Jordana proti vzhodu.«

²⁰ Mojzes jim je rekel: »Če boste storili to stvar, če boste šli oboroženi za vojno pred Gospodom3[Joz 1,13-15] ²¹ in boste vsi izmed vas šli oboroženi čez Jordan pred Gospodom, dokler on pred seboj ne prežene svojih sovražnikov, ²² in bo dežela podvržena pred Gospodom, potem se boste vrnili in boste brez krivde pred Gospodom in pred Izraelom in ta dežela bo vaša posest pred Gospodom. ²³ Toda če ne boste tako storili, glejte, ste grešili zoper Gospoda in bodite prepričani, da vas bo vaš greh našel. ²⁴ Zgradite vaša mesta za svoje malčke in staje za svoje ovce in storite to, kar je izšlo iz vaših ust.« ²⁵ Gadovi otroci in Rubenovi otroci so spregovorili Mojzesu, rekoč: »Tvoji služabniki bodo storili kakor moj gospod zapoveduje. ²⁶ Naši malčki, naše žene, naši tropi in vsa naša živina bo tam, v mestih Gileáda, ²⁷ toda tvoji4[Joz 4,12] služabniki pojdejo preko, vsak mož oborožen za vojno pred Gospodom, da se bojuje, kakor pravi moj gospod.«

²⁸ Tako je glede njih Mojzes zapovedal duhovniku Eleazarju, Nunovemu sinu Józuetu in vodjem očetov rodov Izraelovih otrók. ²⁹ Mojzes jim je rekel: »Če bodo Gadovi otroci in Rubenovi otroci z vami šli prek Jordana, vsak mož oborožen za boj, pred Gospodom in bo dežela podjarmljena pred vami, potem jim boste dali za posest deželo Gileád, ³⁰ toda če ne bodo z vami prečkali oboroženi, bodo imeli posesti med vami v kánaanski deželi.« ³¹ Gadovi otroci in Rubenovi otroci so odgovorili, rekoč: »Kakor je Gospod rekel svojim služabnikom, tako bomo storili. ³² Prešli bomo oboroženi pred Gospodom v kánaansko deželo, da bo posest naše dediščine, na tej strani Jordana, lahko naša.« ³³ Mojzes5[[5 Mz 3,12-17]; [Joz 13,8]; [Joz 22,4]] jim je dal, torej Gadovim otrokom, Rubenovim otrokom in polovici rodu Jožefovega sina Manáseja, kraljestvo amoréjskega kralja Sihóna in kraljestvo bašánskega kralja Oga, deželo z njenimi mesti v pokrajini, celo mesta dežele naokoli.

³⁴ Gadovi otroci so zgradili Dibón,g[Dibón: hebr. koprnenje.] Atarót,h[Atarót: hebr. krone.] Aroêr,i[Aroêr: hebr. razgaljenost situacije.] ³⁵ Atrót, Šofán,j[Šofán: hebr. skrit.] Jaazêr,k[Jaazêr: tudi imenovan, Jazêr; [hebr. v pomoč].] Jogbóho,l[Jogbóha: hebr. hribček.] ³⁶ Bet Nimro,m[Bet Nimra: tudi imenovana, Nimra; [hebr. hiša leoparda.]] Bet Harám,n[Bet Harám: hebr. hiša višine.] utrjena mesta in staje za ovce. ³⁷ Rubenovi otroci so zgradili Hešbón,o[Hešbón: hebr. načrtovanje.] Elalé,p[Elalé: hebr. Bog gre gor.] Kirjatájim,q[Kirjatájim: hebr. dvojno mesto.] ³⁸ Nebó,r[Nebó: hebr. ime babilonskega božanstva, hrib v Moabu.] Báal Meóns[Báal Meón: hebr. gospodar (feničansko božanstvo) prebivališča.] (njihova imena so spremenili) in Sibmo,t[Sibma: hebr. začimba.] in daliu[dali…: hebr. klicali so po imenih imena mest.] druga imena mestom, ki so jih zgradili. ³⁹ Otroci Manásejevega sina Mahírjav[Mahír: hebr. prodajalec.]6[1 Mz 50,23] so odšli do Gileáda, ga zavzeli in razlastili Amoréjce, ki so bili v njem. ⁴⁰ Mojzes je dal Gileád Manásejevemu sinu Mahírju in ta je tam prebival. ⁴¹ Manásejev sin Jaír7[5 Mz 3,14] je odšel in zavzel njihova majhna mesta in jih imenoval Havot Jaír.w[Havot Jaír: hebr. razsvetljevalec vasic.] ⁴² Nobahx[Nobah: hebr. lajež.] je odšel in zavzel Kenáty[Kenát: hebr. lastnina.] in njegove vasi ter ga po svojem imenu imenoval Nobah.