Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Kohelet ali Pridigar (Prd)

Prd, 7. poglavje

¹ 1[Prg 22,1; Prg 15,30] Dobro ime je boljše kakor dragoceno mazilo in dan smrti [je boljši] kakor dan rojstva nekoga.

² Bolje je iti v hišo žalujočega, kakor iti v hišo pojedine, kajti to je konec vseh ljudi; in živi si bodo to vzeli k srcu. ³ Bridkosta[Bridkost: ali, Jeza.] je boljša kot smeh, kajti z žalostjo obličja je srce postalo boljše. ⁴ Srce modrega je v hiši žalovanja, toda srce bedakov je v hiši veselja. ⁵ 2[Prg 13,18; Prg 15,31-32] Bolje je poslušati oštevanje modrega, kakor za človeka poslušati pesem bedakov. ⁶ Kajti kakor je prasketanjeb[prasketanje: hebr. zvok.] trnja pod loncem, tak je smeh bedaka. Tudi to je ničevost.

⁷ Resnično, zatiranje modrega človeka razbesni3[5 Mz 16,19] in podkupninac[podkupnina: hebr. darilo.] uničuje srce. ⁸ Boljši je konec stvari kakor njen začetek, in potrpežljivi v duhu je boljši kakor ponosni v duhu. ⁹ §4[Prg 14,17; Prg 16,32] V svojem duhu ne bodi nagel, da bi bil jezen, kajti jeza počiva v naročju bedakov. ¹⁰ Ne reci: »Kaj je razlog, da so bili prejšnji dnevi boljši kakor tile?« Kajti glede tega nisi modrod[modro…: hebr. brez modrosti.] poizvedel.

¹¹ Modrost je dobrae[dobra…: ali, tako dobra kakor dediščina, da, tudi boljša.] z dediščino; in z njo je korist tistim, ki gledajo sonce. ¹² Kajti modrost je obrambaf[obramba: hebr. senca.] in denar je obramba, toda odličnost spoznanja je, da modrost daje življenje tem, ki jo imajo. ¹³ 5[Prd 1,15] Preudari Gospodovo delo, kajti kdo lahko izravna to, kar je on skrivil? ¹⁴ Na dan uspevanja bodi radosten, toda na dan nadloge preudari; tudi Bog je postavilg[postavil: hebr. naredil.] enega nasproti drugemu, z namenom, da človek ne bi ničesar našel za njim. ¹⁵ Vse stvari sem videl v dneh svoje ničevosti. Je pravičen človek, ki propada v svoji pravičnosti in je zloben človek, ki v svoji zlobnosti podaljšuje svoje življenje. ¹⁶ Ne bodi preko mere pravičen niti se ne delaj preveč modrega. Zakaj bi samegah[samega: hebr. bil zapuščen?] sebe uničil? ¹⁷ Ne bodi preveč zloben niti ne bodi nespameten. Zakaj bi umrl predi[pred…: hebr. v ne svojem času?] svojim časom? ¹⁸ Dobro je, da bi to zgrabil, da, tudi pred tem ne umikaj svoje roke, kajti kdor se boji Boga, bo izmed vseh prišel naprej. ¹⁹ 6[Prg 21,22; Prg 24,5; Prd 9,16] Modrost krepi modrega bolj kakor deset silnih mož, ki so v mestu. ²⁰ 7[Prg 20,9; 1 Kr 8,46; 1 Jn 1,8-10] Kajti na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in ne greši. ²¹ Prav tako sej[se…: hebr. svojega srca ne daj vsem besedam.] ne oziraj na vse besede, ki so izgovorjene, da ne bi slišal svojega služabnika [kako] te preklinja, ²² kajti pogosto tudi tvoje srce ve, da si ti sam podobno preklinjal druge.

²³ Vse to sem preizkusil z modrostjo. Rekel sem: »Moder bom,« toda to je bilo daleč od mene. ²⁴ To, kar je daleč proč in presegajoče globoko, kdo to lahko spozna? ²⁵ Svojek[Svoje…: hebr. Jaz in moje srce sva dojela védenje in preiskovanje in iskanje.] srce sem posvetil védenju in preiskovanju in iskanju modrosti in razlogu za stvari in da spoznam zlobnost neumnosti, celo nespametnost in norost. ²⁶ 8[Prg 22,14] In bolj grenka kakor smrt se mi zdi ženska, katere srce so pasti in mreže, njene roke pa so kot vezi. Kdorkolil[kdorkoli…: hebr. kdor je dober pred Bogom.] ugaja Bogu, bo zbežal pred njo, toda grešnik bo vzet po njej. ²⁷ »Glej, to sem našel,« pravi pridigar, naštevajočm[naštevajoč…: ali, pretehtavajoč eno stvar za drugo, da spozna razlog.] enega za drugim, da spozna razlog. ²⁸ Kar vendar moja duša išče, toda ne najdem. Našel sem enega med tisočimi, toda ženske med vsemi tistimi nisem našel. ²⁹ Glej, samo to sem našel,9[1 Mz 1,26-27] da je Bog človeka naredil poštenega, toda oni so iskali mnoge domiselnosti.