Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Kohelet ali Pridigar (Prd)

Prd, 8. poglavje

¹ Kdo je kakor moder človek? In kdo pozna pomen stvari?1[Prg 17,24] Človekova modrost pripravi njegov obraz, da zasveti in srčnosta[srčnost: hebr. moč.] njegovega obraza bo spremenjena. ² Svetujem ti, da obdržiš kraljevo zapoved in da upoštevaš Božjo prisego. ³ Ne bodi nagel, da greš izven njegovega pogleda. Ne stoj v zli stvari, kajti on počne karkoli mu ugaja. ⁴ Kjer je kraljeva beseda, tam je moč, in kdo mu lahko reče: »Kaj počneš?« ⁵ Kdorkoli se drži zapovedi, ne bo čutilb[čutil…: hebr. poznal.] nobene zle stvari in srce modrega človeka razlikuje tako čas kakor sodbo.

⁶ Ker za vsak namen je čas in sodba, zato je človeška beda velika nad njim. ⁷ Kajti on ne ve tega, kar bo, kajti kdo mu lahko pove, kdajc[kdaj: ali, kako.] bo to? ⁸ § Nobenega človeka ni, da ima moč2[Job 14,5] nad duhom, da obdrži duha niti nima moči na dan smrti in v tej vojni ni nobened[nobene…: ali, nobenega odmetavanja orožja.] poravnave niti zlobnost ne bo osvobodila tistih, ki so ji predani.

⁹ Vse to sem videl in svoje srce posvetil vsakemu delu, ki je storjeno pod soncem. Je čas, v katerem en človek vlada nad drugim v svojo škodo. ¹⁰ Tako sem videl zlobne pokopane, ki so prišli in odšli iz kraja svétih in so bili pozabljeni v mestu, kjer so tako počeli. Tudi to je ničevost. ¹¹ Ker obsodba zoper zlo delo ni izvršena naglo, zato je srce človeških sinov v njih popolnoma naravnano, da počno zlo.

¹² Čeprav grešnik stokrat stori zlo in bodo njegovi dnevi podaljšani, vendar zagotovo vem, da3[Ps 37,10-11; Ps 37,18-19] bo dobro s tistimi, ki se bojijo Boga, ki se bojijo pred njim, ¹³ toda z zlobnim ne bo dobro niti ne bo podaljšal svojih dni, ki so kakor senca, ker se pred Bogom ne boji.

¹⁴ Je ničevost, ki je storjena na zemlji; da so pravični ljudje, ki se jim dogaja glede na delo zlobnih; ponovno, so zlobni ljudje, ki se4[Ps 73,12-14] jim dogaja glede na delo pravičnih. Rekel sem, da je tudi to ničevost. ¹⁵ 5[Prd 3,22] Potem sem priporočal veselje, ker človek pod soncem nima boljše stvari, kot da jé in da pije in da je vesel, kajti to bo ostalo z njim od njegovega truda [vse] dni njegovega življenja, ki mu ga Bog daje pod soncem.

¹⁶ Ko sem usmeril svoje srce, da spoznam modrost in da vidim opravilo, ki je storjeno na zemlji (kajti tam je ta, ki niti podnevi niti ponoči s svojimi očmi ne vidi spanja), ¹⁷ sem potem zagledal vse Božje delo, da človek ne more preiskati dela, ki je storjeno pod soncem. Ker čeprav se človek trudi to spoznati, vendar tega ne bo našel. Da, nadalje, čeprav moder človek misli, da to pozna, vendar tega ne bo zmožen najti.