Druga Mojzesova knjiga (Eksodus) (2 Mz)

2 Mz, 16. poglavje

¹ Odšlia[Leta 1491 pr. Kr.] so na svoje potovanje od Elíma in vsa skupnost Izraelovih otrók je prišla v Sinsko divjino, ki je med Elímom in Sinajem, na petnajsti dan drugega meseca po njihovem odhodu iz egiptovske dežele. ² Celotna skupnost Izraelovih otrók je v divjini godrnjala zoper Mojzesa in Arona ³ in Izraelovi otroci so jima rekli: »Bog daj, da bi umrli po Gospodovi roki v egiptovski deželi, ko smo sedeli pri loncih mesa in ko smo jedli kruha do sitega, kajti privedla sta nas v to divjino, da ta celoten zbor ubijeta z lakoto.«

⁴ Potem je Gospod rekel Mojzesu: »Glej, za vas bom z neba deževal kruh in ljudstvo bo šlo ven in vsak dan nabralo določenob[določeno…: hebr. delež dela v svojem dnevu.] mero, da jih lahko preizkusim, ali se bodo ravnali po moji postavi ali ne.c[Kruh z neba, ki je ohranjal življenje. Jezus v Janezovem evangeliju pravi: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes.« (Jn 6,51)]1[[Jn 6,51]] ⁵ In zgodilo se bo, da bodo na šesti dan pripravili to, kar so prinesli in tega bo dvakrat toliko, kolikor so dnevno nabrali.« ⁶ Mojzes in Aron sta vsem Izraelovim otrokom rekla: »Zvečer, takrat boste vedeli, da vas je Gospod izpeljal iz egiptovske dežele ⁷ in zjutraj, potem boste videli Gospodovo slavo, kajti on posluša vaša mrmranja zoper Gospoda. Kaj pa sva midva, da mrmrate zoper naju?« ⁸ Mojzes je rekel: » To se bo zgodilo, ko vam bo Gospod zvečer dal za jesti meso in zjutraj kruha do sitega, zakaj Gospod sliši vaša mrmranja, ki jih mrmrate zoper njega. Kaj pa sva midva? Vaša mrmranja niso zoper naju, temveč zoper Gospoda.«

⁹ Mojzes je spregovoril Aronu: »Povej vsej skupnosti Izraelovih otrók: ›Pridite bliže, pred Gospoda, kajti slišal je vaša mrmranja.‹« ¹⁰ Pripetilo se je, ko je Aron govoril celotni skupnosti Izraelovih otrók, da so pogledali proti divjini in glej, Gospodova slava se je prikazala2[2 Mz 13,21] v oblaku.

¹¹ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: ¹² »Slišal sem mrmranja Izraelovih otrók. Govôri jim, rekoč: ›Zvečer boste jedli meso in zjutraj boste nasičeni s kruhom in vedeli boste, da jaz sem Gospod, vaš Bog.‹«

¹³ Pripetilo se je, da so se zvečer pojavile prepelice3[4 Mz 11,31] in pokrile tabor in zjutraj je rosa ležala naokoli vojske. ¹⁴ Ko je rosa,4[4 Mz 11,7; Ps 78,24] ki je ležala, izparela, glej, na obličju divjine je ležala majhna okrogla stvar, tako majhna kakor slana na tleh. ¹⁵ § Ko so Izraelovi otroci to zagledali, so drug drugemu rekli: »To5[Jn 6,31; 1 Kor 10,3] je mana.«d[mana: hebr. kaj neki je to.] Kajti niso vedeli, kaj je bilo to. Mojzes pa jim je rekel: »To jee[To je…: ali, Kaj je to? ali, To je delež.] kruh, ki vam ga Gospod daje za jesti.

¹⁶ To je stvar, ki jo je Gospod zapovedal: ›Vsak mož naj od tega nabere glede na svoje prehranjevanje, gomerf[gomer: prostorninska enota: Judovska enciklopedija (1906): 3,64 litra. Judovska študijska biblija (2014): okoli 2,3 litra.] za vsakegag[za vsakega…: hebr. po zatilju, ali, na glavo; [na lobanjo].] človeka, glede na število vaših oseb;h[oseb: hebr. duš; [hebr: dihajoče bitje].] vzemite vsak mož za tiste, ki so v njegovih šotorih.‹« ¹⁷ Izraelovi otroci so storili tako in nabrali, nekateri več, drugi manj. ¹⁸ Ko so to izmerili z gomerjem, kdor6[2 Kor 8,15] je nabral veliko, ni imel preveč in kdor je nabral malo, ni imel pomanjkanja. Vsak človek je nabral glede na svoje prehranjevanje. ¹⁹ Mojzes je rekel: »Naj nihče od tega ne pusti do jutra.« ²⁰ Vendar niso poslušali Mojzesa, temveč so nekateri izmed njih pustili od tega do jutra in zaredile so se ličinke ter smrad in Mojzes je bil nad njimi ogorčen. ²¹ To so nabirali vsako jutro, vsak človek glede na svoje prehranjevanje. Ko pa je sonce postalo vroče, se je stopilo.

²² Pripetilo se je, da so na šesti dan nabrali dvakrat toliko kruha, dva gomerja za enega človeka, in prišli so vsi voditelji skupnosti ter povedali Mojzesu. ²³ Rekel jim je: »To je to, kar je rekel Gospod: ›Jutri je počitek svétega šabata Gospodu. To, kar boste spekli, specite danes in zavrite to, kar boste vreli. To pa, kar preostane, si shranite, da bo obdržano do jutra.‹« ²⁴ In to so shranili do jutra, kakor je Mojzes zaukazal, in to ni zaudarjalo niti v tem ni bilo nobenih ličink. ²⁵ Mojzes je rekel: »To jejte danes, kajti danes je šabat Gospodu. Danes tega ne boste našli na polju. ²⁶ Šest dni boste to nabirali, toda na sedmi dan, ki je šabat, ne bo ničesar.«

²⁷ Pripetilo se je, da je nekaj ljudi izmed ljudstva na sedmi dan odšlo, da nabirajo, pa niso našli ničesar. ²⁸ Gospod je rekel Mojzesu: »Doklej boste odklanjali, da se držite mojih zapovedi in mojih postav? ²⁹ Poglejte, zakaj Gospod vam je dal šabat, zato vam na šesti dan daje kruh dveh dni. Vsak človek naj ostane na svojem kraju, naj nihče na sedmi dan ne gre iz svojega kraja.« ³⁰ Tako je ljudstvo na sedmi dan počivalo. ³¹ Izraelova hiša je njeno ime imenovala Mana, in ta je bila podobna koriandrovemu semenu, bela, in njen okus je bil podoben vafljem, narejenim z medom.

³² Mojzes je rekel: »To je stvar, ki jo je Gospod zapovedal: ›S tem napolnite gomer, da bo obdržano za vaše rodove, da bodo lahko videli kruh, s katerim sem vas hranil v divjini, ko sem vas izpeljal iz egiptovske dežele.‹« ³³ Mojzes je Aronu rekel: »Vzemi lonec in vanj stresi gomer, poln mane in ga položi pred Gospoda, da bo obdržan za vaše rodove.« ³⁴ Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako je Aron to položil pred Pričevanje, da bo obdržano. ³⁵ Izraelovi otroci so štirideset let jedli mano, dokler7[Joz 5,1-2; Neh 9,15] niso prišli v naseljeno deželo. Jedli so mano, dokler niso prišli do meja kánaanske dežele. ³⁶ Torej gomer je desetina efe.i[Gl. op.: Zah 5,6.]8[[Zah 5,6]]