Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga Psalmov (Ps)

Psalm 78

Asáfov pouk.a[Asáfov psalm: ali, Psalm za Asáfa, da da navodila.]

¹ Pazljivo prisluhni, oh moje ljudstvo, k moji postavi, nagni svoja ušesa k besedam iz mojih ust. ² 1[Ps 49,4; Mt 13,35] Svoja usta bom odprl v prispodobi, izrekel bom temne govore od davnine, ³ ki smo jih slišali in poznali in so nam jih naši očetje povedali. ⁴ Ne bomo jih skrili pred njihovimi otroki, prikazujoč prihajajočemu rodu Gospodove hvalnice in njegovo moč ter njegova čudovita dela, ki jih je storil. ⁵ Kajti osnoval je pričevanje v Jakobu in določil postavo v Izraelu, ki jo je zapovedal našim očetom,2[5 Mz 4,45; 5 Mz 6,7] da bi jo lahko naredili znano svojim otrokom, ⁶ da bi jih prihajajoči rod lahko spoznal, celó otroci, ki naj bi bili rojeni, ki naj bi vstali in jih oznanili svojim otrokom, ⁷ da bi svoje upanje lahko usmerili v Boga in ne bi pozabili Božjih del, temveč bi se držali njegovih zapovedi ⁸ in bi ne bili kakor njihovi očetje, trmoglav in uporen rod, rod, ki svojegaa[svojega…: hebr. ni pripravil njihovega srca.] srca ni pravilno postavil in čigar duh z Bogom ni bil neomajen.

⁹ Efrájimovi otroci, ki so bili oboroženi in nosilib[nosili…: hebr. izstreljevali iz lokov.] loke, so se na dan bitke obrnili nazaj. ¹⁰ Niso ohranjali Božje zaveze in odklanjali so se ravnati po njegovi postavi ¹¹ in pozabili so njegova dela in njegove čudeže, ki jim jih je pokazal. ¹² Čudovite stvari je storil v očeh njihovih očetov v egiptovski deželi, na polju Coana. ¹³ 3[2 Mz 14,21] Razdelil je morje, jih pripravil, da so prešli skozenj in storil je, da so vode stale kakor kup. ¹⁴ 4[2 Mz 13,21; 2 Mz 14,24] Tudi podnevi jih je vodil z oblakom in vso noč z ognjeno svetlobo. ¹⁵ 5[2 Mz 17,6; 4 Mz 20,10; Ps 105,41; 1 Kor 10,4] Razklal je skale v divjini in jim dal piti kakor iz velikih globin. ¹⁶ Tudi vodne tokove je privedel iz skale in storil, da so vode tekle kakor reke. ¹⁷ V divjini pa so še bolj grešili zoper njega z izzivanjem Najvišjega. ¹⁸ V svojem srcu so skušali Boga z zahtevanjem jedi za svoje poželenje. ¹⁹ 6[4 Mz 11,4] Da, govorili so zoper Boga; rekli so: »Ali Bog lahko oskrbic[oskrbi: hebr. uredi.] mizo v divjini?« ²⁰ 7[2 Mz 17,6; 4 Mz 20,11] Glej, udaril je skalo, da so pridrle vode in vodotoki so preplavili, ali lahko da tudi kruh? Ali za svoje ljudstvo lahko priskrbi meso? ²¹ Torej Gospod je to slišal in je bil ogorčen, tako je bil zoper Jakoba vžgan ogenj in tudi jeza je prišla zoper Izrael, ²² ker niso verovali v Boga in niso zaupali v njegovo rešitev. ²³ Čeprav je zapovedal oblakom od zgoraj in odprl vrata nebes ²⁴ 8[2 Mz 16,14] in je nanje deževal mano za jed ter jim dajal od nebeškega žita. ²⁵ 9[Jn 6,31] Človekd[Človek…: ali, Vsakdo je jedel kruh mogočnega.] je jedel hrano angelov. Poslal jim je mesa do sitosti. ²⁶ Vzhodniku je velel, da zapihae[zapiha…: hebr. gre po.] na nebu in s svojo močjo je privedel južni veter. ²⁷ Prav tako je nanje deževal meso kakor prah in operjenof[operjeno…: hebr. perjád s perutmi.] perjád podobno kakor morski pesek. ²⁸ Dopustil jim je pasti v sredo njihovega tabora, okoli njihovih prebivališč. ²⁹ Tako so jedli in bili popolnoma nasičeni, kajti izročil jim je njihovo željo; ³⁰ niso bili odvrnjeni od svojega poželenja. Vendar ko10[4 Mz 11,33] je bila njihova jed še v njihovih ustih, ³¹ § je nadnje prišel Božji bes in pokončal najdebelejše izmed njih in z udarcemg[z udarcem…: hebr. pripravil, da se izbrani Izraelovi ljudje poklonijo.] zrušil izbrane Izraelove ljudi. ³² Zaradi vsega tega so še vedno grešili in niso verovali zaradi njegovih čudovitih del. ³³ Zato je njihove dneve použil v ničevosti in njihova leta v muki. ³⁴ Ko jih je ubijal, potem so ga iskali in vrnili so se ter zgodaj poizvedovali za Bogom. ³⁵ Spomnili so se, da je bil Bog njihova skala in vzvišeni Bog njihov odkupitelj. ³⁶ Kljub temu so se mu prilizovali s svojimi usti in mu lagali s svojimi jeziki. ³⁷ Kajti njihovo srce ni bilo popolnoma z njim niti niso bili neomajni v njegovi zavezi. ³⁸ Toda on, ki je poln sočutja, je odpustil njihovo krivičnost in jih ni uničil. Da, svojo jezo je pogosto obrnil proč in ni razvnel vsega svojega besa. ³⁹ Kajti spomnil se je, da so bili samo meso, veter, ki premine in ne prihaja ponovno.

⁴⁰ Kako pogosto so ga dražilih[ga dražili: ali, se upirali.] v divjini in ga žalostili v puščavi! ⁴¹ § Da, obrnili so se nazaj in skušali Boga in omejevali Svetega Izraelovega. ⁴² Niso se spomnili njegove roke niti dneva, ko jih je osvobodil pred sovražnikom.i[sovražnikom…: ali, stisko.] ⁴³ Kako je v Egiptu izvršilj[izvršil: hebr. položil.] svoja znamenja in svoje čudeže na polju Coana ⁴⁴ 11[2 Mz 7,20] in njihove reke spremenil v kri in njihove potoke, da niso mogli piti. ⁴⁵ 12[2 Mz 8,24; 2 Mz 8,6] Mednje je poslal številne vrste muh, ki so jih požirale in žabe, ki so jih uničevale. ⁴⁶ 13[2 Mz 10,13] Tudi njihov prirastek je dal gosenici in njihov trud leteči kobilici. ⁴⁷ 14[2 Mz 9,23] Njihove trte je uničilk[uničil: hebr. ubil.] s točo in njihove egiptovske smokve z zmrzaljo.l[zmrzaljo: ali, velikimi zrni toče.] ⁴⁸ Tudi njihovo živino je predalm[predal…: hebr. utišal [s] točo.] toči in njihove trope vročimn[vročim…: ali, bliskom.] strelam. ⁴⁹ § S pošiljanjem zlih angelov mednje je nanje vrgel okrutnost svoje jeze, bes, ogorčenost in stisko. ⁵⁰ Pripravilo[Pripravil…: hebr. Pretehtal je stezo.] je pot svoji jezi, njihovi duši ni prizanesel pred smrtjo, temveč je njihovop[njihovo…: ali, njihove živali odstopil živinski kugi.]15[2 Mz 9,3] življenje predal kužni bolezni ⁵¹ 16[2 Mz 12,29] in udaril vse prvorojence v Egiptu, njihovo glavno moč v Hamovih šotorih. ⁵² Toda svojemu ljudstvu je storil, da gredo naprej kakor ovce in po divjini jih je usmerjal kakor trop. ⁵³ Vodil jih je varno, tako da se niso bali, toda njihove sovražnike je17[2 Mz 14,27; 2 Mz 15,10] preplaviloq[preplavilo: hebr. pokrilo.] morje. ⁵⁴ Privedel jih je do meje svojega svetišča, celo k tej gori, ki jo je pridobila njegova desnica. ⁵⁵ 18[Joz 13,7] Pred njimi je spodil tudi pogane in jim z mejno črto razdelil dediščino in Izraelovim rodovom storil, da prebivajo v svojih šotorih. ⁵⁶ Kljub temu so skušali in dražili najvišjega Boga in se niso držali njegovih pričevanj, ⁵⁷ temveč so se obrnili nazaj in postopali nezvesto kakor njihovi očetje. Obrnjeni so bili na stran kakor varljiv lok. ⁵⁸ 19[5 Mz 32,21] Kajti s svojimi visokimi mesti so ga dražili do jeze in s svojimi rezanimi podobami so ga pripravili do ljubosumnosti. ⁵⁹ Ko je Bog to slišal, je bil ogorčen in silno preziral Izraela, ⁶⁰ 20[1 Sam 4,4-11] tako da je zapustil bivališče, šotorsko svetišče v Šilu, ki ga je postavil med ljudmi ⁶¹ in svojo moč izročil v ujetništvo in svojo slavo v sovražnikovo roko. ⁶² Svoje ljudstvo je izročil meču in ogorčen je bil nad svojo dediščino. ⁶³ Ogenj je použil njihove mladeniče in njihove mladenke niso bile omožene.r[omožene: hebr. hvaljene.] ⁶⁴ Njihovi duhovniki so padli pod mečem in njihove vdove niso pripravile objokovanja. ⁶⁵ Potem se je Gospod prebudil kakor iz spanja in kakor mogočen človek, ki vzklika zaradi vina. ⁶⁶ Svoje sovražnike je udaril v njihove zadnje dele. Postavil jih je v neprestano grajo. ⁶⁷ Poleg tega je odklonil Jožefovo šotorsko svetišče in ni izbral Efrájimovega rodu, ⁶⁸ temveč je izbral Judov rod, goro Sion, ki jo je ljubil. ⁶⁹ Svoje svetišče je zgradil kakor visoke palače, kakor zemljo, ki jo je utrdils[utrdil: hebr. osnoval.] na veke. ⁷⁰ 21[1 Sam 16,11; 2 Sam 7,8] Poleg tega je izbral svojega služabnika Davida in ga vzel od ovčjih staj. ⁷¹ §22[2 Sam 5,2; 1 Krn 11,2] Od sledenjat[Od sledenja…: hebr. Za brejimi ovcami.] brejim ovcam z mladiči ga je privedel, da pase Jakoba, njegovo ljudstvo in Izraela, njegovo dediščino. ⁷² Tako jih je hranil glede na neoporečnost svojega srca in jih usmerjal s spretnostjo svojih rok.