Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Druga Mojzesova knjiga (Eksodus) (2 Mz)

2 Mz, 22. poglavje

¹ Če bo človek ukradel vola ali ovcoa[ovco: ali, kozo.] in to zakolje ali proda, naj povrne pet volov za vola in štiri1[2 Sam 12,6] ovce za ovco.

² Če je najden tat, da vlamlja in je udarjen, da umre, potem naj zanj ne bo prelite nobene krvi. ³ Če je nad njim vstalo sonce, naj bo zanj prelita kri, kajti moral bi narediti popolno povračilo. Če nima ničesar, potem naj bo prodan za svojo tatvino. ⁴ Če je tatvina v njegovi roki zagotovo najdena živa, bodisi je to vol ali osel ali ovca, naj povrne dvojno.

⁵ Če bo človek polju ali vinogradu naredil, da bo požrto in bo vanj postavil svojo žival, pa se bo pasla na polju drugega človeka, naj povrne najboljše od svojega polja in najboljše od svojega vinograda.

⁶ Če izbruhne ogenj in zajame trnje, tako da so s tem použite kopice žita ali stoječe žito ali polje, naj tisti, ki je zanetil ogenj, zagotovo naredi povračilo.

⁷ Če bo človek izročil svojemu bližnjemu v hrambo denar ali stvari, pa bo to ukradeno iz človekove hiše; če bo tat najden, naj plača dvojno. ⁸ § Če tat ne bo najden, potem naj bo gospodar hiše priveden k sodnikom, da vidijo, ali je svojo roko položil na dobrine svojega bližnjega. ⁹ § Kajti vse vrste prestopki, bodisi je to za vola, za osla, za ovco, za oblačilo ali za katerokoli vrsto izgubljene stvari, za katero drug zatrjuje, da je njegova, naj zadeva obeh strani pride pred sodnike. In kogar bodo sodniki obsodili, naj svojemu bližnjemu plača dvojno. ¹⁰ Če človek svojemu bližnjemu izroči osla ali vola ali ovco ali katerokoli žival v varstvo, pa ta pogine ali je ranjena ali odpeljana proč [in] nihče tega ne vidi, ¹¹ potem naj bo Gospodova prisega med njima obema, da svoje roke ni položil na dobrine svojega bližnjega. Njegov lastnik bo od tega sprejel, oni pa tega ne bo povrnil. ¹² Če2[1 Mz 31,39] je to od njega ukradeno, naj od tega lastniku naredi povračilo. ¹³ Če bo to raztrgano na koščke, potem naj to prinese kot pričevanje, on pa ne bo povrnil tega, kar je bilo raztrgano.

¹⁴ Če si človek karkoli izposodi od svojega bližnjega in je to poškodovano ali pogine, pa njegov lastnik ni bil s tem, naj on to zagotovo povrne. ¹⁵ Vendar, če je bil lastnik od tega z njim, naj on tega ne povrne. Če je bila najeta stvar, je ta prišla za njegovo najemnino.

¹⁶ Če3[5 Mz 22,28] mož privabi devico, ki ni zaročena in leži z njo, naj jo zagotovo oskrbi z doto, da postane njegova žena. ¹⁷ Če njen oče popolnoma odklanja, da mu jo da, naj plačab[plača…: hebr. odtehta.] denar glede na doto devic.

¹⁸ Ne boš trpel, da bi čarovnica živela.

¹⁹ Kdorkoli leži z živaljo, naj bo zagotovo usmrčen.

²⁰ Kdor žrtvuje kateremukoli bogu, razen samo Gospodu, naj bo popolnoma uničen.4[5 Mz 13,13-15]

²¹ Tujca ne boš niti dražil niti zatiral, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi.5[3 Mz 19,33]

²² Ne boste stiskali katerekoli vdove ali osirotelega otroka.6[Zah 7,10] ²³ Če jih boste na kakršenkoli način stiskali in oni kakorkoli kličejo k meni, bom zagotovo slišal njihov klic ²⁴ in moj bes se bo razvnel in ubil vas bom z mečem; in vaše žene bodo vdove in vaši otroci sirote.

²⁵ Če komurkoli izmed mojega ljudstva, ki je poleg tebe ubog, posodiš denar, do njega ne bodi kakor oderuh niti nanj ne nalagaj obresti.7[3 Mz 25,37; 5 Mz 23,19; Ps 15,5] ²⁶ Če sploh vzameš za jamstvo oblačilo svojega bližnjega, mu ga boš izročil do takrat, ko zahaja sonce. ²⁷ Kajti to je njegovo edino pokrivalo, to je njegovo oblačilo za njegovo kožo. V čem bo spal? In zgodilo se bo, ko kliče k meni, da bom slišal, kajti jaz sem milostljiv.

²⁸ Ne boš zasramoval bogovc[bogov: ali, sodnikov.] niti preklinjal vladarja svojega ljudstva.8[Apd 23,5]

²⁹ §9[2 Mz 13,2; 2 Mz 13,12; 2 Mz 34,19] Ne boš odlašal darovati prvind[prvin…: hebr. tvojo polnost.] od svojih zrelih sadov in od svojih žganih pijač.e[žganih pijač: hebr. solz.] Prvorojenega izmed svojih sinov boš dal meni. ³⁰ Podobno boš storil s svojimi voli in s svojimi ovcami. Sedem dni naj bo ta s svojo materjo, na osmi dan pa ga boš dal meni.

³¹ Vi mi boste svéti ljudje niti10[3 Mz 22,8; Ezk 44,31] ne boste jedli kakršnegakoli mesa, ki je raztrgano od živali na polju; vrgli ga boste psom.