Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Evangelij po Marku (Mr)

Mr, 4. poglavje

¹ In ponovno1[Mt 13,1] je začel učiti ob morski obali, in tam se je k njemu zbrala velika množica, tako da je vstopil na ladjo in [na njej] sedel na morju; celotna množica pa je bila ob morju na kopnem. ² In s prispodobami jih je učil mnoge stvari in jim s svojim naukom govoril: ³ »Prisluhnite: ›Glejte, sejalec je odšel sejat, ⁴ in pripetilo se je, medtem ko je sejal, da je nekaj padlo poleg poti in prišla je perjád neba ter to pozobala. ⁵ In nekaj je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo dovolj zemlje; in je takoj pognalo, ker ni imelo globine zemlje, ⁶ toda ko je sonce vzšlo, je bilo ožgano; in ker ni imelo korenine, se je posušilo. ⁷ In nekaj je padlo med trnje in trnje je zraslo in ga zadušilo in ni obrodilo sadu. ⁸ Drugo pa je padlo na dobro zemljo in rodilo sad, ki je pognal in se povečeval; in obrodilo, nekatero trideseterno in nekatero šestdeseterno in nekatero stoterno.‹« ⁹ In rekel jim je: »Kdor ima ušesa, da slišijo, naj posluša.« ¹⁰ Ko je bil sam, so ga ti, ki so bili z dvanajsterimi okoli njega, vprašali o prispodobi. ¹¹ Rekel jim je: »Vam je dano, da poznate skrivnost Božjega kraljestva, toda tem, ki so zunaj, so vse te stvari prikazane v prispodobah, ¹² da bi z gledanjem lahko videli, pa ne zaznali; in s poslušanjem lahko slišali, pa ne razumeli; da se ne bi kadarkoli spreobrnili in bi jim bili njihovi grehi odpuščeni.«2[Mt 13,14] ¹³ In rekel jim je: »Ali ne razumete te prispodobe? In kako boste potem razumeli vse prispodobe?

¹⁴ Sejalec seje besedo. ¹⁵ § In ti so tisti ob poti, kjer je bila posejana beseda, toda ko so jo slišali, takoj pride Satan in vzame besedo, ki je bila posejana v njihova srca. ¹⁶ In ti so prav tako tisti, ki so posejani na kamnita tla; ko so slišali besedo, jo takoj z veseljem sprejmejo, ¹⁷ v sebi pa nimajo korenine in tako zdržijo le nekaj časa. Kasneje, ko zaradi besede nastaneta stiska ali preganjanje, pa so takoj pohujšani.a[pohujšani: ali, spotaknjeni, ali, povzročeni, da padejo v greh.] ¹⁸ In ti so tisti, ki so posejani med trnje; tisti, ki slišijo besedo, ¹⁹ in skrbi tega veka, zapeljivost bogastev in poželenjab[hrepenenja: ali, nebrzdana hrepenenja.] po drugih stvareh vstopijo, zadušijo besedo in ta postane brezplodna. ,3[1 Tim 6,17] ²⁰ In ti so tisti, ki so posejani na dobra tla; ki slišijo besedo in jo sprejmejo ter obrodijo sad, nekateri trideseternega, nekateri šestdeseternega in nekateri stoternega.«

²¹ In rekel jim je: »Ali se sveča prinese, da se postavi pod mernik ali pod posteljo? In ali se ne postavi na svečnik?4[Mt 5,15] ²² Kajti nič ni skrito, kar ne bo jasno pokazano; niti nič ni bilo obdržano tajno, razen da bi postalo znano.5[Mt 10,26] ²³ Če ima katerikoli človek ušesa, da slišijo, naj posluša.« ²⁴ Rekel jim je: »Pazite, kaj poslušate; 6[Mt 7,2] s kakršno mero merite, tako vam bo odmerjeno; in vam, ki slišite, vam bo dano več. ²⁵ Kajti kdor ima, njemu bo dano; kdor pa nima, bo od njega vzeto celó to, kar ima.«7[Mt 13,12]

²⁶ In rekel je: »Božje kraljestvo je takšno, kot če bi človek v zemljo vrgel seme, ²⁷ in bi spal in vstajal ponoči ter podnevi in seme bi pognalo in raslo, da sam ne ve kako. ²⁸ Kajti zemlja sama od sebe prinaša sad; najprej travo, potem klas in nató polno žita v klasu.8[[Mt 13,26]] ²⁹ Toda ko sad obrodi,c[obrodi…: ali, dozori.] takoj pošlje srp, kajti prišla je žetev.«

³⁰ In rekel je: »S čim naj primerjamo Božje kraljestvo? Ali s kakšno primerjavo naj ga primerjamo?9[Mt 13,31] ³¹ Podobno je zrnu gorčičnega semena, ki je, ko je posejano v zemljo, manjše od vseh semen, ki so v zemlji; ³² toda ko je posejano, zraste in postane večje od vseh zelišč in poganja velike mladike, tako da lahko pod njegovo senco prenočuje perjád neba.« ³³ In z mnogimi takšnimi prispodobami jim je govoril besedo, kakor so jo bili zmožni slišati.10[Mt 13,34] ³⁴ Toda brez prispodobe jim ni govoril. Ko pa so bili sami, je svojim učencem pojasnil vse besede. ³⁵ In istega dne, ko se je zvečerilo jim reče: »Prepeljimo se na drugo stran.«11[Mt 8,23] ³⁶ Ko so množico odpustili, so ga vzeli na ladjo, tako kakor je bil. Z njim pa so bile tam tudi druge majhne ladje. ³⁷ In vzdignil se je velik vetroven vihar in valovi so udarjali v ladjo, tako, da je bila v kratkem polna. ³⁸ On pa je bil na zadnjem delu ladje, speč na blazini in zbudili so ga ter mu rekli: »Učitelj, te ne skrbi, da ginemo?« ³⁹ In vstal je, zapretil vetru in rekel morju: »Mir, bodi mirno.« In veter je ponehal in bil je velik mir.12[[Mt 8,26]] ⁴⁰ In rekel jim je: »Zakaj ste tako boječi? Kako to, da nimate vere?« ⁴¹ In silno so se zbali in drug drugemu govorili: »Kakšne vrste človek je to, da ga ubogata celó veter in morje?«