Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Druga kroniška knjiga (2 Krn)

2 Krn, 13. poglavje

¹ Torej v1[1 Kr 15,1-8] osemnajstema[Leta 958 pr. Kr.] letu kralja Jerobeáma, je nad Judom začel kraljevati Abíja. ² Tri leta je kraljeval v Jeruzalemu. Ime njegove matere je bilo Mihajá, Uriélova hči iz Gíbee. In bila je vojna med Abíjem in Jerobeámom. ³ Abíjab[Leta 957 pr. Kr.] sec[se…: hebr. je navezal skupaj vojsko.] je postrojil z vojsko hrabrih bojevnikov, celó štiristo tisoč izbranih mož. Tudi Jerobeám se je postrojil zoper njega z osemsto tisoč izbranimi možmi, ki so bili močni junaški možje.

⁴ Abíja je stal na gori Cemarájim, ki je na Efrájimskem pogorju in rekel: »Poslušaj me, ti Jerobeám in ves Izrael, ⁵ mar ne veste, da je Gospod, Izraelov Bog, dal kraljestvo nad Izraelom Davidu na veke, celó njemu in njegovim sinovom s solno zavezo? ⁶ Vendar je Nebátov sin Jerobeám, služabnik Davidovega sina Salomona, vstal in se uprl2[1 Kr 11,26] zoper svojega gospoda. ⁷ In k njemu so bili zbrani praznoglavi možje, Beliálovi otroci in so se okrepili zoper Salomonovega sina Rehabáma, ko je bil Rehabám mlad in nežnega srca in se jim ni mogel zoperstaviti. ⁸ In sedaj se vi mislite zoperstaviti Gospodovemu kraljestvu v roki Davidovih sinov. Vas je velika množica in tam sta z vami zlati teleti, katera vam je Jerobeám naredil3[1 Kr 12,28] za bogova. ⁹ 4[2 Krn 11,14] Mar niste vrgli ven Gospodove duhovnike, Aronove sinove in Lévijevce in ste si naredili duhovnike po načinu narodov drugih dežel? Tako da kdorkoli prihaja, da sebe uméstid[sebe umésti…: hebr. napolni svojo roko.] z mladim bikcem in sedmimi ovni, isti lahko postane duhovnik tistim, ki so ne-bogovi. ¹⁰ Toda kar se nas tiče, je Gospod naš Bog in mi ga nismo zapustili, in duhovniki, ki služijo Gospodu, so Aronovi sinovi in Lévijevci čakajo na svoje opravilo. ¹¹ 5[2 Krn 2,4] Vsako jutro in vsak večer Gospodu zažigajo žgalne daritve in dišeče kadilo. Tudi hlebe6[3 Mz 24,6] navzočnosti urejene polagajo na čisto mizo in zlati svečnik z njegovimi svetilkami prižigajo vsak večer. Kajti mi se držimo naročila Gospoda, našega Boga, toda vi ste ga zapustili. ¹² Glejte, sam Bog je z nami za našega poveljnika in njegovi duhovniki z donenjem trobent, da zoper vas zatrobijo alarm. Oh Izraelovi otroci, ne borite se zoper Gospoda, Boga svojih očetov, kajti ne boste uspeli.«

¹³ Toda Jerobeám je velel zasedi, da pride naokrog za njimi. Tako so bili pred Judom in zaseda je bila za njimi. ¹⁴ Ko je Juda pogledal nazaj, glej, bitka je bila spredaj in zadaj. Zavpili so h Gospodu in duhovniki so zatrobili s trobentami. ¹⁵ Potem so možje iz Juda zakričali in ko so možje iz Juda zakričali, se je pripetilo, da je Bog udaril Jerobeáma in ves Izrael pred Abíjem in Judom. ¹⁶ Izraelovi otroci so pobegnili pred Judom in Bog jih je izročil v njihovo roko. ¹⁷ Abíja in njegovo ljudstvo jih je umorilo z velikim pokolom. Tako so tam padli umorjeni Izraelci, petsto tisoč izbranih mož. ¹⁸ Tako so bili Izraelovi otroci ob tistem času podjarmljeni, Judovi otroci pa so prevladali, ker so se zanašali na Gospoda, Boga svojih očetov. ¹⁹ Abíja je zasledovale[Leta 957 pr. Kr.] Jerobeáma in od njega vzel mesta: Betel z njegovimi mesti, Ješáno z njenimi mesti in Efrón z njegovimi mesti. ²⁰ Niti ni Jerobeám ponovno obnovil moči v Abíjevih dneh, in Gospod ga je udaril in je umrl.

²¹ Toda Abíja je postal mogočen in poročil štirinajst žená ter spočel dvaindvajset sinov in šestnajst hčerá. ²² Ostala Abíjeva dela, njegove poti in njegove besede so zapisanef[zapisane: ali, komentirane.] v zgodbi preroka Idója.7[2 Krn 12,15]