Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Druga kroniška knjiga (2 Krn)

2 Krn, 35. poglavje

¹ Polega[Okoli leta 623 pr. Kr.] tega je Jošíja1[2 Kr 23,21-22] praznoval Pasho Gospodu v Jeruzalemu. Na štirinajsti dan prvega meseca so zaklali Pasho.b[Glej opombo 2 Mz 12,6.]2[[2 Mz 12,6]] ² Postavil je duhovnike po njihovih zadolžitvah in jih ohrabril, da služijo v Gospodovi hiši. ³ Lévijevcem, ki so učili ves Izrael, ki so bili svéti Gospodu, je rekel: »Svéto skrinjo postavite v hišo, ki jo je zgradil Salomon, Davidov sin, Izraelov kralj. Ta naj ne bo breme na vaših ramah. Služite torej Gospodu, svojemu Bogu in njegovemu ljudstvu Izraelu ⁴ in pripravite se po hišah svojih očetov, po svojih skupinah glede na pisanje3[1 Krn 9,10-34; 1 Krn 23,1-26] Izraelovega kralja Davida in glede na pisanje4[2 Krn 8,14] njegovega sina Salomona. ⁵ Stojte na svétem kraju, glede na razdelitve družinc[družin: hebr. hiš.] očetov, vaših bratov [od] ljudstva,d[ljudstva: hebr. sinov ljudstva.] in glede na razdelitev družin Lévijevcev. ⁶ Tako zakoljite Pasho, se posvetite in pripravite svoje brate, da bodo lahko storili glede na Gospodovo besedo, po Mojzesovi roki. ⁷ Jošíja je dale[dal: hebr. daroval.] ljudstvu od tropa jagnjeta in kozličke, za vse Pashalne daritve, za vse, ki so bili prisotni, do številke trideset tisoč in tri tisoč bikcev. To je bilo od kraljevega imetja. ⁸ Njegovi princi so voljnof[voljno: hebr. darovali itd.] dali ljudstvu, duhovnikom in Lévijevcem. Hilkijá, Zeharjá in Jehiél, voditelji Božje hiše, so dali duhovnikom za Pashalne daritve dva tisoč in šeststo [glav] majhne živine in tristo volov. ⁹ Tudi Konanjá, Šemajá in Netanél, njegovi bratje in Hašabjá, Jeiél in Jozabád, vodje Lévijevcev, so dalig[dali: hebr. darovali.] Lévijevcem za Pashalne daritve pet tisoč [glav] majhne živine in petsto volov. ¹⁰ Tako je bila služba pripravljena in duhovniki so stali na svojem kraju in Lévijevci po svojih skupinah, glede na kraljevo zapoved. ¹¹ Zaklali so Pasho in duhovniki so poškropili kri iz njihovih rok, Lévijevci pa so jih odrli.5[2 Krn 29,34] ¹² Odstranili so žgalne daritve, da bi jih lahko dali glede na oddelke družin ljudstva, da darujejo Gospodu, kakor je to zapisano v Mojzesovi knjigi. In tako so storili z voli. ¹³ Pashalno jagnje so pekli6[2 Mz 12,8-9] z ognjem, glede na odredbo. Toda ostale svéte daritve so kuhali v loncih, v kotlih in v ponvah in jih nagloh[naglo…: hebr. naglo primorali, da stečejo med ljudstvo.] razdelili med vse ljudstvo. ¹⁴ Potem so pripravili zase in za duhovnike, ker so bili duhovniki, Aronovi sinovi, zaposleni pri darovanju žgalnih daritev in tolšče do noči, zato so Lévijevci pripravili zase in za duhovnike, Aronove sinove. ¹⁵ Pevci, Asáfovi sinovi, so bili na svojem mestu,i[mestu: hebr. položaju.] glede na zapoved7[1 Krn 25,1] Davida, Asáfa, Hemána in kraljevega vidca Jedutúna. Vratarji8[1 Krn 9,17; 1 Krn 16,41-42] so čakali pri vsakih velikih vratih. Niso mogli oditi od svoje službe, kajti njihovi bratje Lévijevci so pripravljali zanje. ¹⁶ Tako je bila vsa Gospodova služba pripravljena isti dan, da praznujejo Pasho in da darujejo žgalne daritve na Gospodovem oltarju, glede na zapoved kralja Jošíja. ¹⁷ Izraelovi otroci, ki so bili prisotni,j[prisotni: hebr. najdeni.] so ob tistem času sedem dni praznovali Pasho in praznik nekvašenega kruha. ¹⁸ Nobene Pashe ni bilo podobne tej, ki so jo praznovali v Izraelu, od dni preroka Samuela niti niso vsi Izraelovi kralji praznovali takšne Pashe, kot so jo praznovali Jošíja, duhovniki, Lévijevci in ves Juda, Izrael in prebivalci Jeruzalema, ki so bili prisotni.k[prisotni: hebr. najdeni.] ¹⁹ V osemnajstem letu kraljevanja Jošíja so praznovali to Pasho.

²⁰ Po vsem tem,l[Leta 610 pr. Kr.]9[2 Kr 23,29] ko je Jošíja pripravil tempelj,m[tempelj: hebr. hišo.] je prišel gor iz Egipta kralj Nehu, da se bojuje zoper Kárkemiš pri Evfratu. Jošíja je odšel ven zoper njega. ²¹ Toda ta je k njemu poslal predstavnike, rekoč: »Kaj imam opraviti s teboj, Judov kralj? Danes nisem prišel zoper tebe, temveč zoper hišo, sn[s…: hebr. moje vojne.] katero imam vojno, kajti Bog mi je zapovedal, da pohitim. Zadrži se pred vmešavanjem z Bogom, ki je z menoj, da te on ne uniči.« ²² Kljub temu Jošíja svojega obraza ni hotel obrniti od njega, temveč se je preoblekel, da bi se lahko boril z njim in ni prisluhnil besedam Nehuja iz Božjih ust in je šel, da se bojuje v dolini Megído. ²³ Lokostrelci pa so zadeli kralja Jošíja in kralj je rekel svojim služabnikom: »Odpeljite me proč, kajti hudoo[hudo…: hebr. postal sem bolan.] sem ranjen. ²⁴ Njegovi služabniki so ga torej vzeli iz tega bojnega voza in ga položili na drug bojni voz, ki ga je imel. Privedli so ga v Jeruzalem in umrl je in bil pokopan vp[v…: ali, med grobovi.] enem izmed grobov svojih očetov. Ves Juda10[Zah 12,11] in Jeruzalem je žaloval za Jošíjem.

²⁵ Jeremija je žaloval za Jošíjem in vsi pevci in pevke so do tega dne v svojih žalostinkah govorili o Jošíju in jih naredili za odredbo v Izraelu. Glej, zapisane so v žalostinkah. ²⁶ Torej preostala izmed Jošíjevih dejanj in njegova dobrota,q[dobrota: hebr. prijaznost.] glede na to, kar je bilo napisano v Gospodovi postavi ²⁷ in njegova dejanja, prva in zadnja, glej, zapisana so v knjigi Izraelovih in Judovih kraljev.