Druga kroniška knjiga (2 Krn)

2 Krn, 25. poglavje

¹ Amacjá1[2 Kr 14,1] je bil star petindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Joadána iz Jeruzalema. ² Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, toda ne s popolnim srcem.

³ Pripetilo se je torej, ko mua[mu…: hebr. je bilo kraljestvo potrjeno nad njim.] je bilo kraljestvo utrjeno, da je usmrtil svoja služabnika, ki sta ubila kralja, njegovega očeta. ⁴ Toda njunih otrók ni usmrtil, temveč je storil, kakor je to zapisano v postavi Mojzesove knjige, kjer je Gospod zapovedal, rekoč: ›Očetje2[5 Mz 24,16; 2 Kr 14,6; Jer 31,30; Ezk 18,20] ne bodo umrli zaradi otrók niti ne bodo otroci umrli zaradi očetov, temveč bo vsak človek umrl zaradi svojega greha.‹

⁵ Poleg tega je Amacjá zbral skupaj Juda in jih postavil za tisočnike in stotnike, glede na hiše njihovih očetov, po vsem Judu in Benjaminu. Preštel jih je od starosti dvajset let navzgor in jih našel tristo tisoč izbranih mož, zmožnih iti na vojno, ki so lahko zgrabili sulico in ščit. ⁶ Najel je tudi sto tisoč močnih junaških mož iz Izraela za sto talentov srebra. ⁷ Toda tam je prišel k njemu Božji mož, rekoč: »Oh kralj, naj Izraelova vojska ne gre s teboj, kajti Gospod ni z Izraelom, namreč z vsemi Efrájimovi otroci. ⁸ Toda če ti hočeš iti, stôri to, bodi močan za bitko, [sicer] ti bo Bog storil, da padeš pred sovražnikom, kajti Bog ima moč, da pomaga in da podere.« ⁹ Amacjá je rekel Božjemu možu: »Toda kaj naj storimo zaradi stotih talentov, ki sem jih dal Izraelovi vojski?«b[vojski: hebr. četi.] Božji mož je odgovoril: » Gospod ti je zmožen dati veliko več kakor to.« ¹⁰ Potem jih je Amacjá ločil, namreč vojsko, ki je prišla k njemu iz Efrájima, da gre ponovnoc[ponovno…: hebr. na svoj kraj.] domov. Zato je bila njihova jeza silno vžgana zoper Juda in domov so se vrnili v velikid[ponovno…: hebr. vročici jeze.] jezi.

¹¹ Amacjá se je okrepile[Okoli leta 827 pr. Kr.] in vodil svoje ljudstvo in odšel v solno dolino in jih izmed Seírovih otrók pobil deset tisoč. ¹² Drugih deset tisoč pa so Judovi otroci pustili žive, jih odvedli ujete in jih privedli na vrh skale ter jih vrgli dol iz vrha skale, da so bili vsi razbiti na koščke.

¹³ Toda vojakif[vojaki…: hebr. sinovi čete.] vojske, ki jih je Amacjá poslal nazaj, da ne bi šli z njim na bitko, so vpadli na Judova mesta od Samarije celo do Bet Horóna in pobili tri tisoč izmed njih in zajeli veliko plena.

¹⁴ Pripetilo se je torej, potem ko je Amacjá prišel od pokola Edómcev, da je prinesel bogove Seírjevih otrók in jih postavil, da bodo njegovi bogovi, se priklanjal pred njimi in jim zažigal kadilo. ¹⁵ Zato je bila Gospodova jeza vžgana zoper Amacjá in mu je poslal preroka, ki mu je rekel: »Zakaj si iskal za bogovi ljudstva, ki niso mogli rešiti svoje ljudstvo iz tvoje roke?« ¹⁶ Pripetilo se je, ko je govoril z njim, da mu je kralj rekel: »Mar si postavljen za kraljevega svetovalca? Odnehaj. Zakaj bi bil udarjen?« Potem je prerok odnehal in rekel: »Vem, da jeg[je…: hebr. se je Bog posvetoval.] Bog določil, da te uniči, ker si to storil in nisi prisluhnil mojemu nasvetu.«

¹⁷ Potemh[Leta 826 pr. Kr.] je Judov kralj Amacjá sprejel nasvet in poslal k Jehoášu, Joaházovemu sinu, Jehújevemu sinu, Izraelovemu kralju, rekoč: »Pridi, poglejva drug drugemu v obraz.« ¹⁸ 3[2 Kr 14,8-9] Izraelov kralj Jehoáš pa je poslal k Judovemu kralju Amacjáju, rekoč: »Osat,i[Osat: ali, Bodeč grm, ali, Trn.] ki je bil na Libanonu, je poslal k cedri, ki je bila na Libanonu, rekoč: ›Daj svojo hčer mojemu sinu za ženo.‹ In tam mimo je šla divjaj[divja…: hebr. poljska zver.] zver, ki je bila na Libanonu in pomendrala osat. ¹⁹ Ti praviš: ›Glej, udaril si Edómce in tvoje srce te je povzdignilo do bahanja. Ostani torej doma, zakaj bi se vmešaval v svojo bolečino, da bi padel, celó ti in Juda s teboj?‹« ²⁰ Toda Amacjá ni hotel slišati, kajti to je prišlo od Boga, da bi jih on lahko izročil v roko njihovih sovražnikov, ker so iskali za edómskimi bogovi. ²¹ Tako je Izraelov kralj Jehoáš odšel gor in videla sta drug drugega v obraz, tako on in Judov kralj Amacjá, pri Bet Šemešu, ki pripada Judu. ²² Juda je bil nak[na…: hebr. udarjen.] slabšem pred Izraelom in pobegnili so vsak mož k svojemu šotoru. ²³ Izraelov kralj Jehoášl[Jehoáš: glej opombo pri 2 Kr 11,2.] je prijel Judovega kralja Amacjá, Joáševega sina, Joaházovega sina pri Bet Šemešu in ga privedel v Jeruzalem in porušil jeruzalemsko obzidje od Efrájimovih velikih vrat do vogalnihm[vogalnih…: hebr. njegovih velikih vrat, ki gledajo.] velikih vrat, štiristo komolcev. ²⁴ Vzel je vse zlato, srebro in vse posode, ki so bile najdene v Božji hiši z Obéd Edómom in zaklade kraljeve hiše, tudi talce in se vrnil v Samarijo.

²⁵ Joášev sin Amacjá, kralj Juda, je po smrti Izraelovega kralja, Joaházovega sina Jehoáša, živel petnajst let. ²⁶ Torej preostala izmed Amacjájevih dejanj, prva in zadnja, glej, mar niso zapisana v knjigi Judovih in Izraelovih kraljev?

²⁷ Torej po času,n[Leta 810 pr. Kr.] ko se je Amacjá odvrnil od sledenja Gospodu,o[Gospodu…: hebr. za Gospodom.] so v Jeruzalemu zoper njega skovalip[skovali: hebr. zarotili.] zaroto; on pa je pobegnil v Lahíš. Toda poslali so za njim v Lahíš in ga tam usmrtili. ²⁸ Pripeljali so ga na konjih in ga pokopali z njegovimi očeti v Judovemq[Judovem: to je, Davidovem, kakor je v 2 Kr 14,20.]4[2 Kr 14,20] mestu.