Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Druga kroniška knjiga (2 Krn)

2 Krn, 23. poglavje

¹ V1[2 Kr 11,4] sedmema[Leta 878 pr. Kr.] letu se je Jojadá okrepil in vzel poveljnike nad stotimi: Jerohámovega sina Azarjája, Johanánovega sina Jišmaéla, Obédovega sina Azarjája, Adajájevega sina Maasejája in Zihríjevega sina Elišafáta v zavezo z njim. ² Ti so šli naokoli po Judu in zbrali Lévijevce iz vseh Judovih mest in vodje Izraelovih očetov ter prišli v Jeruzalem. ³ Vsa skupnost je sklenila zavezo s kraljem v Božji hiši. Rekel jim je: »Glejte, kraljev sin bo kraljeval, kakor je Gospod rekel2[2 Sam 7,12; 1 Kr 2,4; 1 Kr 9,5; 2 Krn 6,16; 2 Krn 7,18] o Davidovih sinovih. ⁴ To je stvar, ki jo boste storili: ›Tretjina izmed vas, ki vstopate na šabat, od duhovnikov in od Lévijevcev, boste vratarji vrat,b[vrat: hebr. pragov.] ⁵ tretjina bo pri kraljevi hiši in tretjina pri temeljnih velikih vratih, vse ljudstvo pa bo na dvorih Gospodove hiše. ⁶ Toda nihče naj ne pride v Gospodovo hišo, razen duhovnikov in tistih, ki služijo od Lévijevcev; oni bodo vstopili, kajti oni so svéti, toda vse ljudstvo bo Gospodova straža. ⁷ Lévijevci bodo naokoli obdali kralja, vsak mož s svojimi orožji v svoji roki in kdorkoli drug pride v hišo, bo usmrčen, toda vi bodite s kraljem, ko vstopa in ko gre ven. ⁸ Tako so Lévijevci in ves Juda storili glede na vse stvari, ki jih je duhovnik Jojadá zapovedal ter vzeli vsak mož svoje može, ki so vstopali na šabat, s tistimi, ki so na šabat odhajali ven, kajti duhovnik Jojadá ni odpustil skupin. ⁹ Poleg tega je duhovnik Jojadá poveljnikom izročil stotine sulic, oklepe in ščite, ki so bili [od] kralja Davida, ki so bili v Božji hiši. ¹⁰ Postavil je vse ljudstvo, vsakega moža s svojim orožjem v svoji roki, od desne stranic[strani: hebr. rame.] templja, do leve strani templja,d[templja: hebr. hiše.] vzdolž oltarja in templja, naokoli kralja. ¹¹ Potem so privedli ven kraljevega sina in nanj položili krono in mu izročili pričevanje3[5 Mz 17,18] ter ga postavili [za] kralja. Jojadá in njegovi sinovi so ga mazilili ter rekli: »Živele[Živel: hebr. Naj živi.] kralj.«

¹² Torej ko je Ataljá zaslišala hrup ljudstva teči in slaviti kralja, je prišla k ljudstvu v Gospodovo hišo. ¹³ Pogledala je in glej, kralj je stal pri svojem stebru ob vhodu in princi ter trobente poleg kralja. Vse ljudstvo dežele se je veselilo in trobilo s trobentami, tudi pevci z glasbenimi instrumenti in tisti, ki so učili péti hvalo. Potem je Ataljá pretrgala svoja oblačila in rekla: »Izdaja,f[Izdaja: hebr. Zarota.] izdaja.« ¹⁴ § Potem je duhovnik Jojadá privedel ven poveljnike nad stotimi, ki so bili postavljeni nad vojsko in jim rekel: »Odpeljite jo iz dosega hiše in kdorkoli ji sledi, naj bo umorjen z mečem. Kajti duhovnik je rekel: ›Ne umorite je v Gospodovi hiši.‹« ¹⁵ Tako so nanjo položili roke in ko je prišla do vhoda velikih konjskih vrat, ob kraljevi hiši, so jo tam usmrtili.

¹⁶ Jojadá je sklenil zavezo med seboj, med vsem ljudstvom in med kraljem, da bi bili Gospodovo ljudstvo. ¹⁷ Potem je vse ljudstvo odšlo k Báalovi hiši, jo porušilo, razbilo njene oltarje in njene podobe na koščke in pred oltarji usmrtilo Báalovega duhovnika Matána.4[5 Mz 13,13; 5 Mz 13,9] ¹⁸ Jojadá je določil tudi službe Gospodove hiše po roki Lévijevih duhovnikov, ki jih je David porazdelil5[1 Krn 25,1] v Gospodovi hiši, da darujejo Gospodove žgalne daritve, kakor je to zapisano v Mojzesovi postavi,6[4 Mz 28,2] z razveseljevanjem in prepevanjem, kakorg[kakor…: hebr. po Davidovih rokah.] je bilo to odrejeno po Davidu. ¹⁹ Postavil je vratarje7[1 Krn 26,1-19] pri velikih vratih Gospodove hiše, da nihče, ki je bil nečist v katerikoli stvari, ne bi vstopil. ²⁰ Vzel je poveljnike izmed stotih, plemiče in voditelje izmed ljudstva in vse ljudstvo dežele ter kralja privedel dol iz Gospodove hiše in prišli so skozi velika vrata v kraljevo hišo ter kralja postavili na prestol kraljestva. ²¹ Vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je bilo mirno, potem ko so Ataljo umorili z mečem.