Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Druga kroniška knjiga (2 Krn)

2 Krn, 24. poglavje

¹ Joáš1[2 Kr 11,21] je bil star sedema[Okoli leta 878 pr. Kr.] let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval štirideset let. Ime njegove matere je bilo Cibja iz Beeršébe. ² Joáš je delal to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, vse dni duhovnika Jojadája. ³ Jojadá je zanj vzel dve ženi in spočel je sinove in hčere.

⁴ Za tem se je pripetilo, da je imel Joáš na srcu, da popravib[popravi: hebr. obnovi.] Gospodovo hišo. ⁵ Skupajc[Leta 856 pr. Kr.] je zbral duhovnike in Lévijevce ter jim rekel: »Pojdite ven v Judova mesta in od vsega Izraela zbirajte denar za popravilo hiše svojega Boga iz leta v leto in glejte, da pohitrite zadevo. Vendar Lévijevci niso pohiteli. ⁶ Kralj je dal poklicati vodja Jojadája ter mu rekel: »Zakaj nisi od Lévijevcev zahteval, da iz Juda in Jeruzalema prinašajo nabirko, glede na zapoved Mojzesa,2[2 Mz 30,12-16] Gospodovega služabnika in iz Izraelove skupnosti za šotorsko svetišče pričevanja? ⁷ Kajti sinovi te zlobne ženske Atalje so razbili Božjo hišo in tudi vse posvečene stvari Gospodove hiše so podelili Báalom. ⁸ Na kraljevo zapoved so naredili zaboj in ga postavili zunaj pri velikih vratih Gospodove hiše. ⁹ Naredili so razglasd[razglas: hebr. glas.] po vsem Judu in Jeruzalemu, naj prinašajo Gospodu nabirko, ki jo je Božji služabnik Mojzes naložil Izraelu v divjini. ¹⁰ Vsi princi in vse ljudstvo se je veselilo, prinašalo in metalo v zaboj, dokler niso končali. ¹¹ Torej pripetilo se je, da kadar je bil zaboj po roki Lévijevcev prinesen v kraljevo pisarno in ko so videli, da je bilo v njem veliko denarja, sta prišla kraljevi pisar in častnik vélikega duhovnika ter izpraznila zaboj in ga vzela ter ga ponovno odnesla na njegov kraj. Tako so delali dan za dnem in zbrali denarja v obilju. ¹² Kralj in Jojadá sta ga dajala tistim, ki so opravljali delo službe Gospodove hiše ter najemala zidarje in tesarje, da obnovijo Gospodovo hišo in tudi tiste, ki so kovali železo in bron, da popravijo Gospodovo hišo. ¹³ Tako so delavci delali in deloe[delo…: hebr. ozdravljenje je šlo gor na delo.] dovršili in Božjo hišo so postavili v njeno stanje in jo utrdili. ¹⁴ Ko so jo končali, so preostanek denarja prinesli pred kralja in Jojadája, s čimer so bile narejene posode za Gospodovo hišo, torej posode za služenje in da z njimi darujejof[darujejo: ali, močna, kovinska ali lesena posoda z zaokroženim dnom za tolčenje, drobljenje trdih snovi; možnar.] ter žlice in posode iz zlata in srebra. In nenehno so darovali žgalne daritve v Gospodovi hiši, vse Jojadájeve dni.

¹⁵ Toda Jojadá se je postaral in ko je umrl,g[Okoli leta 850 pr. Kr.] je bil izpolnjen z dnevi in ko je umrl, je bil star sto trideset let.3[[1 Mz 6,3]] ¹⁶ Pokopali so ga med kralji v Davidovem mestu, ker je delal dobro v Izraelu, tako za Boga kot za svojo hišo. ¹⁷ Torej po smrtih[Okoli leta 840 pr. Kr.] Jojadája so prišli Judovi princi in se globoko priklonili kralju. Potem jim je kralj prisluhnil. ¹⁸ Zapustili so hišo Gospoda, Boga svojih očetov in služili ašeram in malikom in zaradi tega njihovega prestopka je prišel bes nad Juda in Jeruzalem. ¹⁹ Vendar jim je pošiljal preroke, da jih ponovno privedejo h Gospodu in ti so pričevali zoper njih, toda oni jim niso hoteli prisluhnili. ²⁰ In Duh Božji je prišeli[prišel…: hebr. oblekel.] nad Zeharjá, sina duhovnika Jojadája, ki je stal nad ljudstvom ter jim rekel: »Tako govori Bog: ›Zakaj prestopate Gospodove zapovedi, da ne morete uspevati? Ker ste zapustili Gospoda, je tudi on zapustil vas.‹« ²¹ Onij[Leta 840 pr. Kr.] pa so se zarotili zoper njega in ga na kraljevo zapoved kamnali s kamni na dvoru Gospodove hiše. ²² Tako se kralj Joáš ni spomnil prijaznosti, ki mu jo je storil njegov oče Jojadá, temveč je usmrtil njegovega sina. In ko je ta umiral, je rekel: » Gospod glej na to in to zahtevaj.«

²³ Pripetilo se je obk[ob…: hebr. v preobratu leta.] koncu leta,l[Leta 840 pr. Kr.] da je zoper njega prišla sirska vojska. Prišli so do Juda in Jeruzalema in izmed ljudstva uničilim[Leta 839 pr. Kr.] vse prince ljudstva in ves njihov plen poslali h kralju v Damask.n[Damask: hebr. Darmesek.] ²⁴ Kajti vojska Sircev je prišla z majhno skupino mož in Gospod je v njihovo roko izročil zelo veliko množico, ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov. Tako so izvršili sodbo nad Joášem. ²⁵ Ko so odšli od njega (kajti zapustili so ga v velikih boleznih), so se njegovi služabniki zarotili zoper njega zaradi krvi sinov duhovnika Jojadája in ga usmrtili na njegovi postelji in je umrl. Pokopali so ga v Davidovem mestu, toda niso ga pokopali v kraljevih grobovih. ²⁶ To sta tista [dva], ki sta se zarotila zoper njega: Zabád,o[Zabád: ali, Jozacher; [hebr. dajalec.]]4[2 Kr 12,21] sin Amónke Šimáte in Jozabád, sin Moábke Šimrite.p[Šimrite: ali, Šomêre.]

²⁷ Torejq[Leta 839 pr. Kr.] glede njegovih sinov in veličine bremen, položenih nadenj in obnover[obnove: hebr. osnovanja.] Božje hiše, glej, ta so zapisana v zgodbis[zgodbi: ali, opombi.] knjige kraljev. In namesto njega je zakraljeval njegov sin Amacjá.