Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Zaharija (Zah)

Zah, 7. poglavje

¹ Pripetilo se je v četrtem letu kralja Dareja, da je Gospodova beseda prišla Zahariju na četrti dan devetega meseca, torej v kislévu,a[Zaharija je že dve leti preroško služil Judom v Jeruzalemu.] ² ko so poslali v Božjo hišo Sarécerja in Regem Meleha in njune može, da molijob[molijo…: hebr. rotijo Gospodovo obličje.] pred Gospodom ³ in da govorijo duhovnikom, ki so bili v hiši Gospoda nad vojskami in prerokom, rekoč: »Ali naj bi jokal v petem mesecu in se zadrževal, kot sem to počel ta mnoga leta?«

⁴ Potem je prišla k meni beseda Gospoda nad vojskami, rekoč: ⁵ »Govôri vsemu ljudstvu dežele in duhovnikom, rekoč: ›Ko ste se postili1[Iz 58,5] in žalovali v petem in sedmem mesecu, celo teh sedemdeset let, ali ste se sploh postili meni, celó zame? ⁶ In ko ste jedli in ko ste pili, marc[mar…: ali, ne bodite vi tisti, ki jeste zase in pijete zase.] niste jedli zase in pili zase? ⁷ Mar najd[naj…: Mar niso to besede.] ne bi slišali besed, ki jih je Gospod klical po prejšnjihe[prejšnjih: hebr. roki prejšnjih prerokov.] prerokih, ko je bil Jeruzalem naseljen in v uspevanju in njegova mesta okoli njega, ko so ljudje naseljevali jug in ravnino?‹«2[[Iz 1,16-20]; [Jer 7,5-10]; [Jer 7,23-26]; [Mt 12,34]; [Mt 15,8]; [Mr 7,6]; [Lk 6,45]; [Prg 4,23]; [Prg 23,7]]

⁸ Gospodova beseda je prišla Zahariju, rekoč: ⁹ »Tako govori Gospod nad vojskami, rekoč: ›Izvajajtef[Izvajajte…: hebr. Sodite sodbo resnice.] resnično sodbo in izkazujte usmiljenje in sočutja vsakdo svojemu bratu,g[Niso bili čistih src, temveč so post izvajali kot verski ritual. Post ni samo biti brez hrane, temveč da zanikaš sebe in potrebe drugih postavljaš pred svojimi.]3[[Iz 58,5-7]] ¹⁰ in ne stiskajte vdove,4[2 Mz 22,21; Iz 1,23; Jer 5,28; [Jak 1,27]] niti osirotelega, niti gosta, niti revnega, in naj si nihče izmed vas v svojem srcu ne domišlja zla zoper svojega brata. ¹¹ Toda zavrnili so, da bi prisluhnili in odmaknilih[odmaknili…: hebr. nastavili so odpadniško ramo.] so ramo in si zamašili svoja ušesa, da ne bi slišali. ¹² Da, svoja srca so naredili kakor diamantni kamen, da ne bi slišali postave in besed, ki jih je Gospod nad vojskami poslal po svojem duhu po prejšnjihi[prejšnjih…: hebr. roki prejšnjih prerokov.] prerokih, zato je prišel velik bes od Gospoda nad vojskami. ¹³ Zato se je zgodilo, da kakor je on klical in niso hoteli slišati, tako so5[Prg 1,28; Iz 1,15; Jer 11,11; Jer 14,12] klicali in nisem hotel slišati,« govori Gospod nad vojskami, ¹⁴ »temveč sem jih z vrtinčastim vetrom razkropil med vse narode, ki jih niso poznali. Tako je bila dežela za njimi zapuščena, da nihče ni šel skoznjo niti se ni vrnil, kajti prijetnoj[prijetno…: hebr. želeno deželo.] deželo so spremenili v opustošeno.«