Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Józuetova knjiga (Joz)

Joz, 11. poglavje

¹ Pripetilo se je, ko je Jabín, kralj iz Hacórja, slišal te stvari, da je poslal k Jobábu, kralju Madóna in h kralju Šimróna in h kralju Ahšáfa ² in h kraljem, ki so bili na severu gorá in v pustinjah južno od Kinérota in v dolino in na meje Dora na zahodu ³ in h Kánaancem na vzhodu in na zahodu in k Amoréjcem in k Hetejcem in k Perizéjcem in k Jebusejcem po gorah in k Hivéjcem pod Hermonom v deželi Micpa. ⁴ In odšli so ven, oni in vse njihove vojske z njimi, mnogo ljudstva, po številu celo kakor peska, ki je na morski obali, s konji in zelo mnogimi bojnimi vozovi. ⁵ Ko so se vsi ti kralji srečalia[srečali…: hebr. po dogovoru srečali.] skupaj, so prišli in se skupaj utaborili pri vodah Meróma, da se borijo zoper Izrael.

⁶ Gospod je rekel Józuetu: »Ne bodi prestrašen zaradi njih, kajti jutri ob tem času jih bom vse umorjene izročil pred Izraela. Njihovim konjem boš prerezal Ahilove tetive in njihove bojne vozove sežgal z ognjem.« ⁷ Tako je zoper njih nenadoma prišel Józue in vsi bojevniki z njim pri vodah Meróa in padli so nanje. ⁸ Gospod jih je izročil v roko Izraela, ki jih je udaril in pregnal do vélikega Sidónab[vélikega Sidóna: ali, Sidonrabe.] in do Misrefót Majimac[Misrefót Majima: ali, Solne jame: hebr. Gorenje vodá.] in vzhodno k dolini Micpe in udarjali so jih, dokler niso pustili nikogar preostati. ⁹ Józue jim je storil, kakor mu je Gospod zaukazal. Njihovim konjem je prerezal Ahilove tetive in njihove bojne vozove zažgal z ognjem.

¹⁰ Józue se je ob tistem času obrnil nazaj in zavzel Hacór in njihovega kralja udaril z mečem, kajti Hacór je bil prej poglavar vseh tistih kraljestev. ¹¹ Vse duše, ki so bile v njem, so udarili z ostrino meča; popolnoma so jih uničili, tam ni ostald[ostal…: hebr. ostalo nobenega diha.] nihče, da diha. In Hacór je požgal z ognjem. ¹² Vsa mesta tistih kraljev in vse kralje izmed njih je Józue zajel in jih udaril z ostrino meča in jih popolnoma uničil, kakor1[4 Mz 33,52; 5 Mz 7,2; 5 Mz 7,20; 5 Mz 16,17] je zapovedal Gospodov služabnik Mojzes. ¹³ Toda kar se tiče mest, ki so mirovala v svojie[v svoji…: hebr. na svojem kupu.] môči, pa Izrael ni požgal nobenega izmed njih, razen samo Hacór; ki ga je požgal Józue. ¹⁴ Ves plen teh mest in živino so si Izraelovi otroci vzeli za plen, toda vsakega človeka so udarili z ostrino meča, dokler jih niso uničili niti niso pustili nobenega da diha.

¹⁵ 2[2 Mz 34,11] Kakor je Gospod zapovedal svojemu služabniku Mojzesu, tako3[5 Mz 7,2] je Mojzes zapovedal Józuetu in tako je storil Józue. Ničesar ni pustilf[pustil…: hebr. odstranil.] nenarejenega, od vsega, kar je Gospod zapovedal Mojzesu. ¹⁶ Tako je Józue zavzel vso tisto deželo, hribe in vso južno deželo, vso deželo Gošen, dolino in pustinjo, Izraelovo goro in dolino te iste, ¹⁷ torej od goreg[gore: ali, gladke gore.] Halak, ki gre gor k Seírju, celo do Báal Gada v libanonski dolini pod goro Hermon. Zajel je vse njihove kralje, jih udaril in usmrtil. ¹⁸ Józue je dolgo časah[Leta 1445 pr. Kr.] bojeval vojno z vsemi tistimi kralji. ¹⁹ Tam ni bilo mesta, ki bi z Izraelovimi otroki sklenilo mir, razen4[Joz 9,3] Hivéjcev, prebivalcev Gibeóna. Vse druge so zavzeli v bitki. ²⁰ Kajti to je bilo od Gospoda, da zakrkne njihova srca, da bi prišli v boj zoper Izrael, da bi jih lahko popolnoma uničil in da ne bi imeli naklonjenosti, temveč da bi jih lahko uničil, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

²¹ Ob tistem času je prišel Józue in iztrebil Anákovce z gorovja, iz Hebróna, iz Debírja, iz Anába, iz vsega Judovega gorovja in iz vsega Izraelovega gorovja. Józue jih je popolnoma uničil z njihovimi mesti. ²² Nobeden izmed Anákovcev ni ostal v deželi Izraelovih otrók. Ostali so samo v Gazi, Gatu in v Ašdódu. ²³ Tako je Józue zavzeli[Leta 1445 pr. Kr.] celotno deželo, glede na vse, kar je Gospod rekel Mojzesu, in Józue jo je dal za dediščino Izraelu, glede5[4 Mz 26,53] na njihove oddelke po njihovih rodovih. In dežela je počivala pred vojno.