Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Józuetova knjiga (Joz)

Joz, 6. poglavje

¹ Torej Jêrihaa[Jêriha…: hebr. Jêriho so zaprli in je bila zaprta.] je bila strogo zaprta zaradi Izraelovih otrók. Nihče ni odšel ven in nihče ni prišel noter. ² Gospod je rekel Józuetu: »Poglej, v tvojo roko sem izročil Jêriho in njenega kralja in močne junaške može. ³ Obdali boste mesto, vsi vi bojevniki in enkrat obhodili mesto. Tako boste počeli šest dni. ⁴ Sedem duhovnikov bo pred skrinjo nosilo sedem šofárjev iz ovnovih rogov, in sedmi dan boste sedemkrat obkrožili mesto in duhovniki bodo zatrobili s šofárji. ⁵ In zgodilo se bo, da ko bodo z ovnovim rogom naredili dolgo trobljenje in ko zaslišite zvok šofárja, naj vse ljudstvo zavpije z velikim krikom in mestno obzidje bo ploskob[plosko…: hebr. padlo pod tem.] padlo dol in ljudstvo se bo povzpelo, vsak človek naravnost pred seboj.«

⁶ Nunov sin Józue je poklical duhovnike ter jim rekel: »Vzdignite skrinjo zaveze in sedem duhovnikov naj pred Gospodovo skrinjo nosi sedem šofárjev iz ovnovih rogov.« ⁷ Ljudstvu pa je rekel: »Pojdite naprej in obkrožite mesto in naj tisti, ki je oborožen, gre naprej pred Gospodovo skrinjo.«

⁸ Pripetilo se je, ko je Józue govoril ljudstvu, da je sedem duhovnikov, ki so nosili sedem šofárjev iz ovnovih rogov, šlo naprej pred Gospodom in trobilo s šofárji in skrinja Gospodove zaveze jim je sledila.

⁹ Oboroženi možje so šli pred duhovniki, ki so trobili na šofárje in zadnjac[zadnja…: hebr. zbirajoča vojska.] straža je prišla za skrinjo. Duhovniki pa so hodili in trobili s šofárji. ¹⁰ Józue je zapovedal ljudstvu, rekoč: »Ne boste kričali niti naredilid[naredili…: hebr. ne boste naredili, da bi bil vaš glas slišen.] nobenega hrupa z vašim glasom niti ne bo nobena beseda izšla iz vaših ust do dneva, ko vam zapovem kričati; potem boste kričali.« ¹¹ Tako je Gospodova skrinja obkrožila mesto, ga enkrat obhodila in prišli so v tabor in prenočili v taboru.

¹² Józue je vstal zgodaj zjutraj in duhovniki so dvignili Gospodovo skrinjo. ¹³ Sedem duhovnikov, ki so nosili sedem šofárjev iz ovčjih rogov pred Gospodovo skrinjo, je neprestano hodilo in trobilo s šofárji. Oboroženi možje so hodili pred njimi, toda zadnja straža je prišla za Gospodovo skrinjo, duhovniki hodeč naprej in trobeč s šofárji. ¹⁴ Drugi dan so enkrat obkrožili mesto in se vrnili v tabor. Tako so počeli šest dni. ¹⁵ Na sedmi dan se je pripetilo, da so vstali zgodaj, ob jutranjem svitanju in na isti način sedemkrat obkrožili mesto. Samo ta dan so mesto obkrožili sedemkrat. ¹⁶ Pripetilo se je sedmič, ko so duhovniki zatrobili s šofárji, da je Józue rekel ljudstvu: »Kričite, kajti Gospod vam je dal mesto.

¹⁷ Mesto bo prekletoe[prekleto: ali, predano.] Gospodu, celó to in vse, kar je v njem. Samo pocestnica Rahába bo živela, ona in vsi, ki so z njo v hiši, ker je skrila1[Joz 2,4] poslanca, ki smo ju poslali. ¹⁸ Vi pa se zagotovo zadržite pred prekletof[prekleto: ali, predano.] stvarjo, da se ne bi naredili preklete, ko vzamete od preklete stvari in naredite tabor Izraelcev prekletstvog[prekletstvo: ali, predan.] in ga vznemirite. ¹⁹ Toda vse srebro, zlato in posode iz brona in železa so posvečenih[posvečeni: hebr. svetost.] Gospodu. Pridejo naj v Gospodovo zakladnico.« ²⁰ Tako je ljudstvo zakričalo, ko so duhovniki zatrobili s šofárji in pripetilo se je, ko je ljudstvo zaslišalo zvok šofárja in je ljudstvo zavpilo z velikim krikom, da je obzidje2[Heb 11,30] ploskoi[plosko: hebr. pod njim.] padlo dol, tako da je ljudstvo odšlo gor v mesto, vsak mož naravnost pred seboj in zavzeli so mesto. ²¹ Popolnoma so uničili vse, kar je bilo v mestu, tako moškega kakor žensko, mladega, starega, vola, ovco in osla, z ostrino meča. ²² Toda Józue je rekel dvema možema, ki sta ogledovala deželo: »Pojdita v hišo pocestnice in od tam privedita žensko in vse, kar ima, kakor3[Joz 2,14; Heb 11,31] sta ji prisegla.« ²³ Mladeniča, ki sta bila oglednika, sta vstopila in privedla ven Rahábo, njenega očeta, njeno mater, njene brate in vse, kar je imela in ven sta privedla vse njenoj[njeno…: hebr. njene družine.] sorodstvo in jih pustila zunaj tabora Izraelcev. ²⁴ Mesto pa so požgali z ognjem in vse, kar je bilo v njem. Samo srebro, zlato in posode iz brona in iz železa, so dali v zakladnico Gospodove hiše. ²⁵ Józue je rešil pocestnico Rahábo živo in družino njenega očeta in vse, kar je imela. V Izraelu prebiva do današnjega dne, ker je skrila poslanca, ki ju je Józue poslal, da ogledata Jêriho.

²⁶ Ob tistem času jih je Józue zaprisegel, rekoč: »Preklet4[1 Kr 16,34] bodi mož pred Gospodom, ki dvigne in pozida to mesto Jêriho. Njen temelj bo položil v svojem prvorojencu in v njegovem najmlajšem sinu bo postavil njena velika vrata.« ²⁷ Tako je bil Gospod z Józuetom in njegova slava je bila razglašena po vsej deželi.