Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Józuetova knjiga (Joz)

Joz, 8. poglavje

¹ Gospod je rekel Józuetu: »Ne boj1[5 Mz 1,21; 5 Mz 7,18] se niti ne bodi zaprepaden. S seboj vzemi vse bojno ljudstvo in se dvigni, pojdi gor do Aja. Glej, v tvojo roko sem izročil ajskega kralja, njegovo ljudstvo, njegovo mesto in njegovo deželo. ² Aju in njegovemu kralju boš storil, kakor si storil Jêrihi2[Joz 6,21] in njenemu kralju. Samo njegov plen in njegovo živino3[5 Mz 20,14] si boste zaplenili. Zadaj za mestom si postavi zasedo.«

³ Tako je Józue vstal in vse bojno ljudstvo, da gredo gor zoper Aj. Józue je izbral trideset tisoč močnih junaških mož in jih ponoči odposlal. ⁴ Zapovedal jim je, rekoč: »Glejte, prežali boste v zasedi zoper mesto, torej za mestom. Ne pojdite zelo daleč od mesta, temveč vsi bodite pripravljeni. ⁵ Jaz in vse ljudstvo, ki je z menoj, se bomo približali mestu in zgodilo se bo, ko bodo prišli ven zoper nas, kakor prvič, da bomo pobegnili pred njimi, ⁶ (kajti prišli bodo ven za nami), dokler jih ne bomo pritegnilia[pritegnili: hebr. povlekli.] iz mesta, kajti rekli bodo: ›Pred nami bežijo, kakor prvič.‹ Zato bomo pobegnili pred njimi. ⁷ Potem boste vstali iz zasede in se polastili mesta, kajti Gospod, vaš Bog, ga bo izročil v vašo roko. ⁸ Zgodilo se bo, ko boste zavzeli mesto, da boste požgali mesto. Glede na Gospodovo zapoved boste storili. Poglejte, zapovedal sem vam.«

⁹ Józue jih je torej poslal naprej in odšli so, da ležijo v zasedi in ostanejo med Betelom in Ajem, na zahodni strani Aja. Toda Józue je to noč prenočil med ljudstvom. ¹⁰ Józue je vstal zgodaj zjutraj, preštel ljudstvo in odšel gor, on in Izraelovi starešine, pred ljudstvo Aja. ¹¹ Vse ljudstvo, celo bojevniki, ki so bili z njim, so odšli gor, se približali, prišli pred mesto in se utaborili na severni strani Aja. Torej tam je bila dolina med njimi in Ajem. ¹² Vzel je okoli pet tisoč mož in jih postavil, da ležijo v zasedi med Betelom in Ajem, na zahodni strani mesta.b[mesta: ali, Aja.] ¹³ Ko so postavili ljudstvo, torej vso vojsko, ki je bila na severu mesta in svoje prežavcec[prežavce: hebr. ležeče.] v zasedi na zahodni strani mesta, je to noč Józue odšel v sredo doline.

¹⁴ Ko je kralj Aja to videl, se je pripetilo, da so pohiteli in zgodaj vstali in možje iz mesta so odšli ven zoper Izraela, da se bojujejo, on in vse njegovo ljudstvo, ob določenem času pred pustinjo. Toda ni vedel, da so bili za mestom zoper njega prežavci v zasedi. ¹⁵ Józue in ves Izrael so se pretvarjali kakor bi bili poraženi pred njimi in pobegnili po poti divjine. ¹⁶ Vse ljudstvo, ki je bilo v Aju, je bilo sklicano skupaj, da jih zasledujejo. Zasledovali so Józueta in bili so pritegnjeni proč iz mesta. ¹⁷ V Aju ali v Betelu ni ostal niti mož, ki ne bi odšel ven za Izraelom in mesto so pustili odprto in sledili za Izraelom. ¹⁸ Gospod je rekel Józuetu: »Iztegni sulico, ki je v tvoji roki, zoper Aj, kajti jaz ga bom dal v tvojo roko.« Józue je zoper mesto iztegnil sulico, ki jo je imel v svoji roki. ¹⁹ Zaseda je hitro vstala iz svojega kraja in stekli so takoj, ko je iztegnil svojo roko. Vstopili so v mesto, ga zavzeli, pohiteli in mesto zažgali. ²⁰ Ko so možje iz Aja pogledali za seboj, so videli in glej, dim iz mesta se je dvigoval proti nebu in niso imeli moči,d[moči: hebr. roke.] da pobegnejo to pot ali tisto pot. Ljudstvo, ki je bežalo k divjini, se je obrnilo nazaj proti zasledovalcem. ²¹ Ko je Józue in ves Izrael videl, da je zaseda zavzela mesto in da se iz mesta dviguje dim, potem so se ponovno obrnili in usmrtili može iz Aja. ²² In drugi so izšli iz mesta zoper njih. Tako so bili v sredi Izraela, nekateri na tej strani in nekateri na oni strani in udarili so jih tako, da nobenega izmed njih niso pustili4[5 Mz 7,2] ostati ali pobegniti.

²³ Kralja Aja so prijeli živega in ga privedli pred Józueta. ²⁴ Ko je Izrael naredil konec pobijanju vseh prebivalcev Aja na polju, v divjini, kjer so jih zasledovali in ko so vsi padli pod ostrino meča, dokler niso bili použiti, se je pripetilo, da so se vsi Izraelci vrnili v Aj in ga udarili z ostrino meča. ²⁵ Bilo je tako, da je bilo vseh, ki so ta dan padli, tako mož in žensk, dvanajst tisoč, torej vsi možje iz Aja. ²⁶ Kajti Józue svoje roke, katero je iztegnil s sulico, ni potegnil nazaj, dokler ni popolnoma uničil vseh prebivalcev Aja. ²⁷ 5[4 Mz 31,22; 4 Mz 31,26] Samo živino in ukradeno blago iz tega mesta si je Izrael vzel za plen, glede na Gospodovo besedo, ki jo je zapovedal6[Joz 8,2] Józuetu. ²⁸ Józue je požgal Aj in ga naredil kup na veke, opustošenje do današnjega dne. ²⁹ Ajskega kralja je obesil na drevo do večera in takoj, ko je sonce zašlo, je Józue zapovedal, da njegovo truplo vzamejo dol iz drevesa in ga odvržejo pri vhodu velikih vrat mesta in nad njim naložijo7[Joz 7,25] velik kup kamenja, ki ostaja do tega dne.

³⁰ Potem je Józue zgradil oltar Gospodu, Izraelovemu Bogu, na gori Ebál, ³¹ kakor je Gospodov služabnik Mojzes zapovedal Izraelovim otrokom, kakor je to zapisano v knjigi8[2 Mz 20,25; 5 Mz 27,5] Mojzesove postave, oltar iz celih kamnov, nad katere nihče ni dvignil nobenega železa in na njem so darovali žgalne daritve Gospodu in žrtvovali mirovne daritve.

³² Na kamne je napisal prepis iz Mojzesove postave, ki jo je napisal v prisotnosti Izraelovih otrók. ³³ Ves Izrael, njihove starešine, častniki in njihovi sodniki, so stali na tej strani skrinje in na oni strani, pred duhovniki Lévijevci, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, kakor tudi tujec, kakor ta, ki je bil rojen med njimi. Polovica izmed njih nasproti gore Garizím in polovica izmed njih nasproti gore Ebál, kakor je Gospodov služabnik Mojzes9[5 Mz 11,29; 5 Mz 27,11-14] prej zapovedal, da bodo blagoslovili izraelsko ljudstvo. ³⁴ Potem je bral vse besede iz postave, blagoslove in prekletstva, glede na vse, kar je zapisano v knjigi postave. ³⁵ Ni bilo besede od vsega, kar je Mojzes zapovedal, česar Józue ni prebral pred vso Izraelovo skupnostjo, z10[5 Mz 31,12] ženskami, malčki in tujci, ki so bilie[bili…: hebr. hodili.] seznanjeni med njimi.