Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Józuetova knjiga (Joz)

Joz, 14. poglavje

¹ To so dežele, ki so jih Izraelovi otroci podedovalia[Leta 1444 pr. Kr.] v kánaanski deželi, ki1[4 Mz 34,17] so jim jo duhovnik Eleazar, Nunov sin Józue in poglavarji očetov rodov Izraelovih otrók razdelili v dediščino. ² 2[4 Mz 26,55; 4 Mz 33,54] Njihova dediščina je bila po žrebu, kakor je Gospod zapovedal po Mojzesovi roki, za devet rodov in za polovico rodu. ³ Kajti Mojzes je na drugi strani Jordana dal dediščino dvema rodovoma in polovici rodu, toda Lévijevcem med njimi ni dal nobene dediščine. ⁴ Kajti od Jožefovih otrók sta bila dva rodova, Manáse in Efrájim. Zato v deželi niso dali nobenega deleža Lévijevcem, razen mest, da prebivajo v njih, z njihovimi predmestji za njihovo živino in za njihovo imetje. ⁵ 3[4 Mz 35,2; Joz 21,2] Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so Izraelovi otroci storili in razdelili so deželo.

⁶ Potem so Judovi otroci prišli k Józuetu v Gilgál in Jefunéjev sin Kaléb, Kenázovec, mu je rekel: »Ti poznaš stvar, ki jo je Gospod rekel Božjemu možu Mojzesu glede mene in tebe v Kadeš Barnéi. ⁷ Štirideset let mi je bilo, ko me je Gospodov služabnik Mojzes poslal iz Kadeš Barnée, da ogledam deželo in ponovno sem mu prinesel besedo, kakor je bila ta v mojem srcu. ⁸ Kljub temu so moji bratje, ki so z menoj odšli gor, ljudstvu stopili srce, toda jaz sem v celoti sledil4[4 Mz 14,24] Gospodu, svojemu Bogu. ⁹ Mojzes je na ta dan prisegel, rekoč: ›Zagotovo bo dežela, ki si jo pomendral s svojimi stopali, tvoja dediščina in tvojih otrók na veke, ker si v celoti sledil Gospodu, mojemu Bogu.‹ ¹⁰ Sedaj,b[Leta 1444 pr. Kr.] glej, Gospod me je obdržal živega, kakor je rekel, teh petinštirideset let, celo odkar je Gospod spregovoril to besedo Mojzesu, medtem ko so Izraelovi otroci tavalic[tavali: hebr. hodili.] po divjini. Sedaj glej, jaz sem danes star petinosemdeset let. ¹¹ Še danes sem tako močan, kakor sem bil na dan, ko me je poslal Mojzes. Kakršna je bila moja moč takrat, celo takšna je moja moč za vojno zdaj, tako za odhajanje kakor za prihajanje. ¹² Zdaj mi torej daj to goro, o kateri je Gospod govoril na tisti dan, kajti na tisti dan si slišal kako so bili tam Anákovci in da so bila mesta velika in ograjena. Če bo tako, da bo Gospod z menoj, potem jih bom zmožen pognati ven, kakor je rekel Gospod.« ¹³ Józue ga je blagoslovil in Jefunéjevemu sinu Kalébu v dediščino izročil Hebrón. ¹⁴ 5[Joz 21,12] Hebrón je torej postal dediščina Jefunéjevega sina Kaléba, Kenázovca, do tega dne, zato ker je v celoti sledil Gospodu, Izraelovemu Bogu. ¹⁵ Ime Hebrónad[Hebrón: hebr. sedež združenja.]6[Joz 15,13] je bilo prej Kirját Arba; ta Arbá je bil velik mož med Anákovci. In dežela je imela počitek pred vojno.