Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Józuetova knjiga (Joz)

Joz, 24. poglavje

¹ Józue je vse Izraelove rodove zbral v Sihem in dal poklicati po Izraelove starešine, po njihove poglavarje, po njihove sodnike in po njihove častnike in postavili so se pred Bogom. ² Józue je vsemu ljudstvu rekel: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Vaši1[1 Mz 11,31] očetje so v starih časih prebivali na drugi strani vèleréke, torej Terah, Abrahamov oče in Nahórjev oče in služili drugim bogovom. ³ Vzel sem vašega očeta Abrahama iz druge strani vèleréke in ga vodil skozi vso kánaansko deželo in pomnožil njegovo seme in mu dal2[1 Mz 21,2] Izaka. ⁴ Izaku sem dal Jakoba3[1 Mz 25,26] in Ezava. Ezavu4[1 Mz 36,8] sem dal gorovje Seír, da ga vzame v last, toda5[1 Mz 46,6] Jakob in njegovi otroci so odšli dol v Egipt. ⁵ 6[2 Mz 3,10] Poslal sem tudi Mojzesa in Arona in Egipt udaril z nadlogami, glede na to, kar sem storil med njimi in potem sem vas privedel ven. ⁶ Vaše očete sem privedel7[2 Mz 12,37] iz Egipta in prišli ste k morju. Egipčani so vaše očete zasledovali z bojnimi vozovi in konjeniki do Rdečega morja.8[2 Mz 14,9] ⁷ Ko so klicali h Gospodu, je med vas in Egipčane postavil temo in nadnje privedel morje in jih pokril. Vaše oči so videle, kar sem storil v Egiptu in v divjini ste prebivali dolgo obdobje. ⁸ Privedel sem vas v deželo Amoréjcev, ki so prebivali na drugi strani Jordana.9[4 Mz 21,21-35] Borili so se z vami in izročil sem jih v vašo roko, da bi lahko vzeli v last njihovo deželo in uničil sem jih izpred vas. ⁹ Potem je Balák, Cipórjev sin, moábski kralj, vstal in se bojeval zoper Izrael in poslal10[4 Mz 22,5; 5 Mz 23,4] ter poklical Beórjevega sina Bileáma, da vas prekolne, ¹⁰ toda nisem hotel prisluhniti Bileámu, zato vas je mirno blagoslovil. Tako sem vas osvobodil iz njegove roke. ¹¹ Odšli ste čez Jordan in prišli do Jêrihe. Zoper vas so se borili možje iz Jêrihe [in] Amoréjci, Perizéjci, Kánaanci, Hetejci, Girgašéjci, Hivéjci in Jebusejci in izročil sem jih v vašo roko. ¹² Pred vami sem11[2 Mz 23,28; 5 Mz 7,20] poslal sršena, ki jih je pregnal izpred vas, celó dva kralja Amoréjcev, toda ne s tvojim mečem niti ne s tvojim lokom. ¹³ Dal sem vam deželo, za katero se niste trudili in mesta, ki jih niste zgradili, in vi prebivate v njih in jeste od vinogradov in oljčnih nasadov, ki jih niste sadili.‹

¹⁴ Zdaj se torej bojte Gospoda in mu služite v iskrenosti in resnici in odstranite bogove, ki so jim služili vaši očetje na drugi strani vèleréke in v Egiptu in služite Gospodu.

¹⁵ Če pa se vam to zdi zlo, da služite Gospodu, ta dan izberite komu boste služili: ali bogovom, ki so jim služili vaši očetje, ki so bili na drugi strani vèleréke, ali bogovom Amoréjcev, v čigar deželi prebivate. Toda kar se tiče mene in moje hiše, mi bomo služili Gospodu.« ¹⁶ Ljudstvo je odgovorilo in reklo: »To naj bo daleč od nas, da bi zapustili Gospoda, da služimo drugim bogovom, ¹⁷ kajti Gospod, naš Bog, on je ta, ki je nas in naše očete privedel gor iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti in ki je storil ta velika znamenja v našem pogledu in nas varoval po vsej poti, po kateri smo šli, in med vsemi ljudstvi, skozi katera smo šli. ¹⁸ Gospod je izpred nas pregnal vsa ljudstva, celo Amoréjce, ki prebivajo v deželi. Zato bomo tudi služili Gospodu, kajti on je naš Bog.« ¹⁹ Józue je rekel ljudstvu: »Ne morete služiti Gospodu, kajti on je svéta[svét…: hebr. svéti Bogovi.] Bog; ljubosumen Bog je; ne bo odpustil vaših prestopkov niti vaših grehov. ²⁰ Če zapustite Gospoda in služite tujim bogovom, potem12[Joz 23,15] se bo obrnil in vas prizadel in vas použil, potem ko vam je storil dobro.« ²¹ Ljudstvo je Józuetu reklo: »Ne, temveč bomo služili Gospodu.« ²² Józue je ljudstvu rekel: »Vi ste priče zoper vas same, da ste izbrali Gospoda, da mu služite.« Rekli so: » Mi smo priče.« ²³ »Zdaj torej odstranite,« je rekel, »tuje bogove, ki so med vami in svoje srce nagnite h Gospodu, Izraelovemu Bogu.« ²⁴ Ljudstvo je Józuetu reklo: » Gospodu, našemu Bogu, bomo služili in njegov glas bomo ubogali.« ²⁵ Tako je Józue tega dne sklenil zavezo z ljudstvom in jim postavil zakon in odredbo v Sihemu.

²⁶ Józue je te besede zapisal v knjigo Božje postave in vzel velik kamen in ga tam postavil pod hrast, ki je bil poleg Gospodovega svetišča. ²⁷ Józue je vsemu ljudstvu rekel: »Glejte, ta kamen nam bo priča, kajti ta je slišal vse Gospodove besede, ki nam jih je govoril. Ta vam bo zato priča, da ne bi zatajili svojega Boga.« ²⁸ Tako je Józue ljudstvu pustil oditi, vsakemu možu v svojo dediščino.

²⁹ Pob[Okoli leta 1426 pr. Kr.] vseh teh stvareh se je pripetilo, da je Nunov sin Józue, Gospodov služabnik, umrl, star sto deset let. ³⁰ Pokopali so ga na meji njegove dediščine, v Timnát Serahu,13[Joz 19,50; Sod 2,9] ki je na Efrájimskem pogorju, na severni strani Gáaševega hriba. ³¹ Izrael je služil Gospodu vse Józuetove dni in vse dni starešin, ki so preživelic[preživeli…: hebr. podaljšali svoje dni za Józuetom.] Józueta in ki so poznali vsa Gospodova dela, ki jih je storil za Izrael.

³² Jožefove kosti,14[1 Mz 50,25; 2 Mz 13,19] ki so jih Izraelovi otroci prinesli gor iz Egipta, so pokopali v Sihemu, na parceli zemlje, ki jo je Jakob kupil od sinov15[1 Mz 33,19] Hamórja, Sihemovega očeta, za sto koščkovd[koščkov…: ali, jagnjet.] srebra in ta je postala dediščina Jožefovih otrók. ³³ Aronov sin Eleazar je umrle[Okoli leta 1420 pr. Kr.] in pokopali so ga na hribu, ki pripada njegovemu sinu Pinhásu, ki mu je bil dan na Efrájimskem pogorju.