Prva Samuelova knjiga (1 Sam)

1 Sam, 17. poglavje

¹ Torej Filistejci so zbrali skupaj svoje vojske za boj in zbrani so bili skupaj pri Sohóju, ki pripada Judu in se utaborili med Sohójem in Azéko,a[Azéko: hebr. Preoran.] v Efes Damímu.b[Efes Damímu: ali, območje Damíma, imenovano, Pas Damím; [Efes Damímu: hebr. Meja kapljic krvi].] ² Savel in Izraelovi možje so bili zbrani skupaj in se utaborili poleg doline Elác[Elá: hebr. Hrast ali drugo močno drevo.] in sed[se…: hebr. so se postavili v vrste.] postrojili v boj zoper Filistejce. ³ Filistejci so stali na gori na eni strani, Izrael pa je stal na gori na drugi strani in med njimi je bila dolina.

⁴ Iz tabora Filistejcev je prišel šampion iz Gata, po imenu Goljat, katerega višina je bila šest komolcev in pedenj. ⁵ Na svoji glavi je imel čelado iz brona in oborožene[oborožen…: hebr. oblečen.] je bil z verižnim plaščem. Teža plašča je bila pet tisoč šeklov brona.f[pet tisoč šeklov: to je, 57 kilogramov.] ⁶ Na svojih nogah je imel bronaste golenice in okrogel ščitg[okrogel ščit: ali, ovratnik.] iz brona med svojimi rameni. ⁷ Palica njegove sulice je bila podobna tkalčevemu brunu in vrh njegove sulice je tehtal šeststo šeklovh[šeststo šeklov: to je okoli 6,8 kg.] železa in nekdo, ki je nosil ščit, je šel pred njim. ⁸ Stal je in klical k Izraelovim vojskam ter jim rekel: »Zakaj ste prišli ven, da se postrojite za boj? Mar nisem jaz Filistejec, vi pa Savlovi služabniki? Izberite zase moža in naj pride dol k meni. ⁹ Če se je zmožen bojevati z menoj in me ubiti, potem bomo mi vaši služabniki, toda če prevladam zoper njega in ga ubijem, potem boste vi naši služabniki in nam služili.« ¹⁰ Filistejec je rekel: »Danes izzivam Izraelove vojske. Dajte mi človeka, da se lahko skupaj bojujeva.« ¹¹ Ko so Savel in ves Izrael slišali te Filistejčeve besede, so bili zaprepadeni in silno prestrašeni.

¹² Torej David je bil sin1[1 Sam 16,1] tega Efratejca iz Judovega Betlehema, katerega ime je bilo Jese. Ta je imel osem sinov. V Savlovih dneh je mož odšel med može, za starca. ¹³ Trije najstarejši Jesejevi sinovi so odšli in Savlu sledili v bitko. Imena njegovih treh sinov, ki so šli v bitko, so bila Eliáb, prvorojenec in poleg njega Abinadáb in tretji Šamá. ¹⁴ David je bil najmlajši in trije najstarejši so sledili Savlu. ¹⁵ Toda David je šel in se vrnil od Savla, da pri Betlehemu pase ovce svojega očeta. ¹⁶ Filistejec se je približal zjutraj in zvečer in se nastavljal štirideset dni. ¹⁷ Jese je svojemu sinu Davidu rekel: »Vzemi sedaj za svoje brate efo tega praženega zrnja in teh deset hlebov ter steci v tabor k svojim bratom ¹⁸ in teh deset sirovi[sirov: hebr. sirov iz mleka.] odnesi k poveljniku njihovej[njihove…: hebr. tisočnije.] tisočnije in poglej, kako se imajo tvoji bratje in vzemi njihovo jamstvo.« ¹⁹ Torej Savel in oni in vsi Izraelovi možje so bili v dolini Elá, boreč se s Filistejci.

²⁰ David je vstal zgodaj zjutraj in pustil ovce s čuvajem in vzel ter odšel, kakor mu je Jese zapovedal. Prišel je k okopu,k[k okopu: ali, h kraju, kjer je bil voz.] medtem ko je šla vojska naprej v bojl[v boj…: hebr. v bojni postavitvi, ali, na kraj borbe.] in zavpila za boj. ²¹ Kajti Izrael in Filistejci so se postrojili v bitko, vojska zoper vojsko. ²² David je pustilm[pustil…: hebr. spustil posode, ki jih je nosil.] svoj voz v roki čuvaja voza, stekel v vojsko, prišel in pozdraviln[pozdravil…: hebr. vprašal svoje brate o miru.] svoje brate. ²³ Medtem ko je govoril z njimi, glej, je prišel šampion, Filistejec iz Gata, po imenu Goljat, iz vojske Filistejcev in govoril glede na te iste besede in David jih je slišal. ²⁴ Ko so vsi Izraelovi možje videli moža, so zbežali pred njimo[njim: hebr. njegovim obrazom.] in bili so silno prestrašeni. ²⁵ Možje iz Izraela so rekli: »Ali ste videli tega moža, ki je prišel gor? Zagotovo je prišel gor, da Izraela izpostavi sramotenju. Zgodilo se bo, da bo moža, ki ga ubije, kralj obogatil z velikimi bogastvi in dal2[Joz 15,16] mu bo svojo hčer in osvobodil hišo njegovega očeta v Izraelu.« ²⁶ David je spregovoril možem, ki so stali poleg njega, rekoč: »Kaj bo storjeno možu, ki ubije tega Filistejca in odvzame grajo od Izraela? Kajti kdo je ta neobrezani Filistejec, da bi izpostavljal sramotenju vojske živega Boga?« ²⁷ Ljudstvo mu je odgovorilo na ta način, rekoč: »Tako bo storjeno možu, ki ga ubije.«

²⁸ Njegov najstarejši brat Eliáb pa je slišal, ko je govoril možem. Eliábova jeza je bila vžgana zoper Davida in rekel je: »Zakaj si prišel sèm dol? In s kom si pustil tistih nekaj ovc v divjini? Poznam tvojo ošabnost in porednost tvojega srca, kajti prišel si dol, da bi lahko videl bitko.« ²⁹ David je rekel: »Kaj sem sedaj storil? Mar ni tam razlog?«

³⁰ Od njega se je obrnil k drugemu in mu govoril na isti način, ljudstvo pa mu je ponovno odgovorilo po prejšnjemp[prejšnjem…: hebr. prejšnji besedi.] načinu.

³¹ Ko so bile slišane besede, ki jih je govoril David, so jih ponovili pred Savlom. In ta jeq[je…: hebr. ga je vzel.] poslal ponj.

³² David je rekel Savlu: »Naj zaradi njega nikomur ne upade srce. Tvoj služabnik bo šel in se boril s tem Filistejcem.« ³³ Savel je rekel Davidu: »Ti nisi zmožen iti zoper tega Filistejca, da se boriš z njim, kajti ti si še mladostnik, on pa je bojevnik od svoje mladosti.« ³⁴ David je rekel Savlu: »Tvoj služabnik je pasel ovce svojega očeta in prišel je lev in medved in vzel jagnjer[jagnje: ali, kozlička.] iz tropa. ³⁵ Odšel sem ven za njim, ga udaril in to osvobodil iz njegovega žrela. Ko se je dvignil zoper mene, sem ga ujel za njegovo grivo, ga udaril in usmrtil. ³⁶ Tvoj služabnik je usmrtil tako leva kakor medveda in ta neobrezani Filistejec bo kakor eden izmed njiju, glede na to, da je izzival vojske živega Boga.« ³⁷ Poleg tega je David rekel: » Gospod, ki me je osvobodil iz levje šape in iz medvedje šape, on me bo osvobodil iz roke tega Filistejca.« In Savel je rekel Davidu: »Pojdi in Gospod bodi s teboj.«

³⁸ Savel je Davida oborožils[oborožil…: hebr. oblekel s svojimi oblačili.] s svojo bojno opremo in mu na glavo nadel bronasto čelado. Prav tako ga je oborožil z verižnim plaščem. ³⁹ David je opasal svoj meč na svojo bojno opremo in poskušal oditi, kajti tega ni preizkusil. David je rekel Savlu: »Ne morem iti s tem, kajti teh [stvari] nisem preizkusil.« In David jih je odložil iz sebe.

⁴⁰ Vzel je svojo palico v svojo roko in si izbral pett[Mogoče zato, ker je imel velikan Filistejec Goljat še 4 brate velikane (2 Sam 21,15–22).]3[[2 Sam 21,15-22]] gladkih kamnov iz potokau[potoka: ali, doline.] in jih položil v pastirsko torbo,v[torbo: hebr. posodo.] ki jo je imel, celo v malho in njegova prača je bila v njegovi roki in približal se je Filistejcu. ⁴¹ Filistejec je prišel in se približal Davidu in mož, ki je nosil ščit, je šel pred njim. ⁴² Ko je Filistejec pogledal naokoli in zagledal Davida, ga je preziral, kajti bil je šele mladostnik, rdečkast in lepega obličja. ⁴³ Filistejec je Davidu rekel: » Sem mar pes, da prihajaš k meni s palicami?« Filistejec je Davida preklel pri svojih bogovih. ⁴⁴ Filistejec je rekel Davidu: »Pridi k meni in tvoje meso bom izročil perjádi neba in živalim polja.« ⁴⁵ Potem je David rekel Filistejcu: »Ti prihajaš k meni z mečem, s sulico in s ščitom, toda jaz prihajam k tebi v imenu Gospoda nad vojskami, Boga Izraelovih vojsk, ki si ga izpostavljal sramotenju. ⁴⁶ Ta dan te bo Gospod izročilw[izročil: hebr. zaprl.] v mojo roko in udaril te bom in tvojo glavo vzel iz tebe in trupla vojske Filistejcev bom ta dan izročil zračni perjádi in divjim zverem zemlje, da bo vsa zemlja lahko vedela, da je Bog v Izraelu. ⁴⁷ Ves ta zbor bo vedel, da Gospod ne rešuje z mečem in sulico, kajti boj je Gospodov in on vas bo izročil v naše roke.«

⁴⁸ Pripetilo se je, ko je Filistejec vstal in prišel ter se približeval, da bi se srečal z Davidom, je David pohitel in stekel proti vojski, da sreča Filistejca. ⁴⁹ David je svojo roko položil v svojo torbo, od tam vzel kamen, ga zalučal in udaril Filistejca v njegovo čelo, da je kamen potonil v njegovo čelo in ta je padel na svoj obraz k zemlji. ⁵⁰ Tako je David prevladal nad Filistejcem s pračo in s kamnom in Filistejca udaril in ubil, pa vendar v Davidovi roki ni bilo meča. ⁵¹ Zato je David stekel in obstal nad Filistejcem, vzel njegov meč, ga izvlekel iz njegove nožnice, ga ubil in z njim odsekal njegovo glavo. Ko so Filistejci videli, da je bil njihov šampion mrtev, so pobegnili. ⁵² Možje iz Izraela in možje iz Juda so vstali, zavpili in zasledovali Filistejce, dokler ne prideš do doline in k velikim vratom Ekróna. Ranjeni izmed Filistejcev so padali dol po poti k Šaarájimu, celo do Gata in do Ekróna. ⁵³ Izraelovi otroci so se vrnili iz preganjanja za Filistejci in oplenili njihove šotore. ⁵⁴ David je vzel glavo Filistejca in jo prinesel v Jeruzalem, toda njegovo bojno opremo je odložil v svoj šotor.

⁵⁵ Ko je Savel zagledal Davida iti naprej zoper Filistejca, je rekel Abnêrju, poveljniku vojske: »Abnêr, čigav sin je ta mladostnik?« Abnêr je rekel: » Kakor živi tvoja duša, oh kralj, ne morem povedati.« ⁵⁶ Kralj je rekel: »Poizvedi, čigav sin je ta najstnik.« ⁵⁷ Ko se je David vrnil iz uboja Filistejca, ga je Abnêr vzel in privedel pred Savla, s Filistejčevo glavo v svoji roki. ⁵⁸ Savel mu je rekel: »Čigav sin si ti, ti mladenič?« David je odgovoril: »Jaz sem sin tvojega služabnika Betlehemca Jeseja.«